Tiskane izdaje
Slovenj Gradec – Zaradi nestrinjanja z varčevalnimi ukrepi, ki jih namerava v slovenjgraški bolnišnici uvesti direktor Janez Lavre, so zdravniki napovedali, da od 1. novembra ne bodo več dežurali, temveč bodo delali le še obveznih 40 ur na teden.
Zdravniki se ne strinjajo s predlaganim načinom varčevanja na področju plačila dežurstev, kot so zapisali v pismu javnosti pa so se želeli glede zanje ustreznega načina dogovoriti z direktorjem Lavretom, a je sestanek z njimi zavrnil.
Zdravniki predlagajo, da bi za poplačilo dolgov in zmanjšanje tekoče izgube prispevali en dnevni zaslužek mesečno, pod pogojem, da direktor pripravi nabor ukrepov, s katerimi bo v pol leta uravnotežil poslovanje bolnišnice. Kot je pojasnil Lavre, je predlog zdravnikov nesprejemljiv z vidika delovnopravne zakonodaje, ki takšnega načina prelivanja sredstev ne omogoča. »Za kaj takega bi morali spremeniti splošni dogovor.«
Zatekajo se k argumentu moči
»Zdravniki Splošne bolnišnice Slovenj Gradec smo se zato odločili, da se zatečemo k skrajnim ukrepom,« je v njihovem imenu zapisala namestnica predstojnika oddelka za splošno in abdominalno kirurgijo Jasna Humar. »S 1. novembrom bomo začeli delati toliko, kot vsi ostali delavci v tej državi - 40 ur na teden - in ne 50 ali 60, kot delamo sedaj.« Kot pravijo zdravniki, se zavedajo, da bo pomenilo nižji dohodek bolnišnice, daljše čakalne dobe in nezadovoljne paciente, a »očitno je edini argument, ki ga naše vodstvo sliši, argument moči. Ponovno bomo morali na grob način dokazati, da zdravniki nismo paraziti bolnišnice ampak smo bolnišnica.«
»Dežurstvo ni lahek zaslužek ali privilegij«
Direktorju očitajo neuspešnost pri spopadanju s finančnimi težavami ter razdrobljene, nepovezane in povsem neučinkovite ukrepe, pri sestavljanju katerih ni upošteval mnenj zdravnikov. »V nas vidi samo drage porabnike sredstev, večne zapravljivce, nepoštene zaslužkarje,« menijo. Ne zdi se jim pošteno, da želi Lavre zmanjšati plačila za dežurstva, saj gre po njihovih besedah pri tem za najbolj naporen in nevaren del njihovega dela, ko morajo sami oskrbeti tudi najtežje paciente in ko se lahko zgodi največ napak. »To je tudi čas, ki najbolj nažira naše zasebno življenje,« poudarjajo zdravniki, ki ne želijo, da se ta del njihove službe popolnoma razvrednoti.
Dežura približno dve tretjini vseh zdravnikov v SBSG ter diplomirane medicinske sestre, kar je po opozorilih zdravnikov manj kot četrtina sveh zaposlenih v SBSG. Zanima jih, kako bodo varčevali zdravniki in sestre, ki ne dežurajo, pa tudi drugi zaposleni v upravi bolnišnice, ki zmanjšanja plačila dežurstev ne bodo občutili. »Če bo ukrep uresničen tako, kot si je zamislil direktor, bodo nekateri izgubili več, nekateri manj, nekateri pa bodo celo zaslužili.«
Kot smo v Delu že poročali, predstojniki oddelkov predlaganih varčevalnih ukrepov niso podprli, svet zavoda pa, kar pomeni, da jih bodo oktobra uvedli kljub nestrinjanju zdravnikov. To je na srečanju s predstojniki pred dnevi izpostavil tudi minister za zdravje Tomaž Gantar, ki je podprl Lavreta in ukrepe označil kot neizogibne.
