Zdravstvena blagajna plača za levo nogo več kot za desno

Bralec Dela nam je poslal račun hrvaške trgovine z ortopedskimi pripomočki, kjer je plačal za kolensko ortozo 103 evre. Opozoril je, da pri nas odšteje zdravstvena blagajna (ZZZS) za podobno štiritočkovno ortozo več kot 260 evrov. Šli smo po sledi njegovega sporočila. Domneve, da plača ZZZS za enako kakovost več, kot bi na Hrvaškem, ne moremo potrditi. Našli pa smo nekaj absurdov. Eden izmed njih je, da plačuje ZZZS za levo nogo več kot za desno.

ZZZS je porabil leta 2014 za medicinske pripomočke, med katere spada tudi ortoza za koleno (glej fotografijo), 59 milijonov evrov. Tega leta je bilo po podatkih ZZZS slovenskim bolnikom izdanih 131 kolenskih ortoz, in sicer 65 za levo nogo in 64 za desno.

Kaj je to ortoza?

Ortozo (opornico) bolnik potrebuje, kadar ima zaradi poškodbe ali operacije nestabilno koleno. Do ortoze na račun ZZZS je upravičen, kadar ima nestabilno koleno zaradi poškodbe najmanj dveh kolenskih vezi, za katero ni predvideno operativno zdravljenje ali je bilo to neuspešno, in še v nekaterih drugih primerih, denimo, kadar je bilo treba zaradi raka bolniku odstraniti tudi mišice, kar pomeni, da brez opornice sploh ne more več hoditi. To je zapisano v seznamu medicinskih pripomočkov na spletni strani ZZZS, kjer so objavljeni tudi cenovni standardi za posamezni pripomoček. Cenovni standard je najvišja cena, ki jo ZZZS plača za določen pripomoček. Določi ga strokovna služba ZZZS, potrdi pa ga najvišji organ ZZZS, to je upravni odbor.

Administracija nad logiko

Ko smo pregledovali cenovni standard za štiritočkovno kolensko ortozo, smo naleteli na neverjetno dejstvo: cena za levo koleno je 269,49 evra, za desno koleno pa 261,41 evra. Opornici sta povsem enaki, le da ima ena mehanizem za nastavitve na desni, druga pa na levi strani. Zakaj ima torej leva noga za osem evrov višjo ceno od desne? Iz odgovora je razvidno, da je razlika nastala zaradi nelogičnih administrativnih postopkov.

»Cenovna standarda za levo in desno ortozo sta bila do leta 2010 enaka. Na podlagi določil dogovora o preskrbi z medicinskimi pripomočki, ki je bil sklenjen leta 2009, so se potem cenovni standardi leta 2010 znižali različno, od enega do pet odstotkov. Odstotek znižanja je bil odvisen od povečanja izdanih količin posameznih vrst medicinskih pripomočkov leta 2009 v primerjavi z letom 2008. Tako se je cenovni standard pri desni ortozi takrat znižal za tri odstotke, za levo pa je ostal nespremenjen,« so odgovorili z oddelka za medicinske pripomočke ZZZS.

Različni cenovni standardi pa ne veljajo samo za kolena, ampak tudi za vse druge pripomočke, ki so v uporabi za levo in desno roko ali nogo. Pri prsih pa so cene kljub desni in levi dojki za čuda ostale enotne, vidimo, ko se poglobimo v cenovne standarde 569 različnih medicinskih pripomočkov na seznamu ZZZS. Ker stane ortoza v trgovini enako za obe koleni, bi moral bolnik za desno nogo doplačati. Ali doplačujejo ali ne, je odvisno od prodajalne. Takšno stanje traja že peto leto. Nazadnje je upravni odbor ZZZS cenovne standarde osvežil 13. decembra 2014, a cenovnih absurdov ni odpravil. »Na podlagi pravilnika o določitvi izhodišč za cenovne standarde se v prihodnje takšni primeri ne bodo dogajali,« so zatrdili na ZZZS.

20 let stara definicija ne ustreza realnosti

Drugi absurd je, da omenjeni seznam medicinskih pripomočkov dovoljuje zgolj »štiritočkovno ortozo za koleno brez možnosti nastavitve kota fleksije«. Vendar takšne ortoze niso več v uporabi. Opis je star že kakšni dve desetletji ali več, izvemo. Zdaj imajo vse ortoze možnost nastavitve kota gibanja, pod katerim so nameščene na nogo. To je bistveno za samo zdravljenje in za uporabo kolena. Ker zdravnik zaradi določil ZZZS ne sme predpisati fleksibilne ortoze, predpiše na naročilnico fiksno ortozo, v izvidu pa navodilo, pod kakšnim kotom naj strokovna oseba (medicinska sestra ali inženir) bolniku v prodajalni nastavi ortozo.

Pravilom ZZZS ustreza druge vrste ortoza, ki stane 39 evrov, a se uporablja za povsem druge potrebe, kot longeta, nam je povedala medicinska sestra Simona Okrožnik iz prodajalne Proloco Medico v Ljubljani. Razkazala nam je več vrst ortoz ameriškega proizvajalca Don Joy (na fotografiji) in pojasnila, da je vsaka uporabna za določeno uporabo noge glede na potrebe bolnikov. Kaj pa ortoza, ki jo je kupil naš bralec na Hrvaškem?

Hrvaška ortoza neprimerljiva

Bralec se je odločil iti na operacijo kolenskih vezi na Hrvaško, ker bi moral pri nas dolgo čakati. Tam je bil samoplačnik, po navodilu zdravnika si je sam kupil tudi ortozo nemškega proizvajalca Otta Bocka z oznako Vario T. Stala je 793 kun, to je 103 evre. Na slovenskem trgu nismo našli kolenskih ortoz tega proizvajalca. Primerna je za čas neposredno po operaciji. Podobne dajo bolnikom pri nas v bolnišnici, ko pa gre poškodovanec domov, si lahko takšno ortozo za tri do šest mesecev, kolikor jo potrebuje, izposodi, če po pravilih ZZZS ni upravičen do ortoze. Poklicali smo tudi v Novo ortopedijo v Zagreb, od koder je račun, kjer smo ravno tako izvedeli, da je ta ortoza samo za čas po operaciji, bolj kakovostne, ki so za dolgotrajno uporabo, pa so tudi pri njih dražje. Dražje si bolniki, ki so jih pustila kolena na cedilu, a se želijo ukvarjati s športom ali veliko stojijo v službi, na Hrvaškem in v Sloveniji plačajo iz lastnega žepa.