»Zdravstvena blagajna uničuje javno zdravstvo«

Ljubljana – Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana je na razpisu zdravstvene blagajne (ZZZS), ki je bil končan v ponedeljek, izgubil za milijon evrov operacij. Dobili so jih zasebniki. »ZZZS razgrajuje javno zdravstvo. To je nesprejemljivo,« je komentiral generalni direktor UKC Simon Vrhunec.

To je tretji letni javni razpis, s katerim zdravstvena blagajna prerazporeja operacije in s tem denar. Letošnji razpis je izvedla tako, da je vsem bolnišnicam »odvzela« 30 odstotkov posamičnih operacij, in sicer operacije hrbtenice, rame, artroskopijo kolena, odstranitev osteosintetskega materiala po operaciji in operacije ženske stresne inkontinence v skupni vrednosti 5,053 milijona evrov. Operacije je ZZZS nato dodelil cenovno najugodnejšim ponudnikom. S tem je prihranil 6,8 odstotka sredstev ali 336.000 evrov.

Marku Bitencu za pol milijona ortopedskih operacij

Veliko tudi najtežjih operacij so dobili zasebniki, ki nimajo niti ustreznih prostorov niti zaposlenih zdravnikov, a so izvedbo operacij ponudili za nekaj deset ali za dobrih sto evrov ceneje kot nekateri javni zavodi. Denimo 120 operacij hrbtenice, 77 operacij ramen, 150 artroskopij kolena in 50 operacij ženske stresne inkontinence v skupni vrednosti 592.500 evrov je dobil zasebnik Marko Bitenc, torakalni kirurg, ki sam teh operacij ne more izvesti, saj zanje ni usposobljen, zaposlenega pa nima nobenega zdravnika. Prostore ima najete v Bolnišnici Golnik.

Podobno uspešen je tudi Kirurški sanatorij Rožna dolina, za katerega je prav tako znano, da delajo pri njem večinoma zdravniki, zaposleni v UKC. Operacije sta dobila tudi Kirurški center Toš iz Ptuja, ki ga vodi kirurg koncesionar Aljoša Toš, a prav tako za operacije ramen nima zaposlenega zdravnika, in podjetje Artros, ki tudi nima svojih kirurgov.

Operacije so dobile še nekatere bolnišnice, druge pa so jih izgubile, med njimi Ortopedska bolnišnica Valdoltra. Prvič, odkar so razpisi, so operacije (z njimi pa milijon evrov) odvzete tudi UKC Ljubljana, ki ima dovolj zaposlenih zdravnikov in je najbolj usposobljena bolnišnica v Sloveniji. Generalni direktor UKC Simon Vrhunec je ogorčen. Meni, da so razlike v ceni tako majhne in skupni prihranek tako nizek, da se ne izplača zaradi tega uničevati javnega sistema in finančno in kadrovsko slabiti UKC.

Vrhunec je povedal, da so zasebniki lahko cenejši, saj so v javnih bolnišnicah zdravniki in preostali kader redno zaposleni, imajo vse, kar jim pripada po kolektivni pogodbi, torej dopust in izobraževanje, da lahko kakovostno delajo. Pri zasebnikih delajo po podjemnih pogodbah, od katerih so dajatve državi manjše. Kot direktor bo preklical zdravnikom, ki so usposobljeni za te vrste operacije, soglasja za delo drugje, zaradi kršenja konkurenčne klavzule jih lahko tudi kaznuje z opominom ali prekinitvijo delovnega razmerja. Ker pa UKC ne more nadzorovati svojih zdravnikov, pričakuje ukrepe inšpektorata za delo, tržnega inšpektorata, ministrstva in zdravstvene blagajne.

Samo Fakin: Ni naša stvar, kdo bo operiral

A ravno zdravstvena blagajna je tista, ki je z razpisom prerazporedila denar v veliki meri od javnih bolnišnic k zasebnikom brez kadra in operacijskih dvoran. Kdo bo torej operiral in kje?

Samo Fakin, generalni direktor ZZZS, na vprašanje ni mogel odgovoriti, saj razpis tega pogoja ni predvidel, kot plačnik pa se v mikroorganizacijo izvajalcev ne spušča, je povedal. V interesu ZZZS je, da kupuje čim cenejše, a kakovostne storitve. Povedal je, da so zanj vsi izvajalci enaki in da so tudi koncesionarji del javnega zdravstva. Operacije dobivajo tudi javne bolnišnice, ki nimajo kadrov, denimo bolnišnica Trbovlje, ki ima 35 pogodbenih zdravnikov, in ortopedske operacije bolnišnica Ptuj, ki je že pred leti dobila ortopedske operacije kolkov, a jih izvajajo po podjemnih pogodbah le zdravniki iz drugih bolnišnic. S tokratnim razpisom bo ZZZS omogočil bolnikom 500 dodatnih obravnav. Ali res?

Podatki za leto 2010 kažejo, da je zasebnik Marko Bitenc na takšnem razpisu dobil 370 raznovrstnih operacij, a vseh ni opravil. Tako je 118 bolnikov ostalo brez operacije. Kako to, da je bil letos izbran za ortopedske operacije, ki jih kot torakalni kirurg sam sploh ne more opraviti? Damjan Kos z ZZZS je povedal, da je Bitenc dve vrsti operacij, ki jih je dobil letos, opravil 100-odstotno, drugi dve je pridobil na novo. Na splošno so v prejšnjih dveh letih vsi na razpisih izbrani ponudniki izvedli operacije 94-odstotno, največ je ostalo »neporabljenih« operacij kile. Sicer pa – tako Fakin – je ideja za razpise prišla pred tremi leti od sedanjega ministra Dorjana Marušiča.

Oskar Zupanc: Zdravljenje bo slabše

Z ministrstva za zdravje so včeraj odgovorili, da je ZZZS sam pristojen za izbor storitev, izvajalcev, cenovnih standardov, kazalnikov kakovosti in zato nosi vse posledice in odgovornost tudi za kakovost storitev in spremembe v javni mreži. Pričakujemo, da je ZZZS izbral tiste izvajalce, ki imajo vsa ustrezna dovoljenja za izvajanje storitev. V prejšnjih letih nekateri zato niso bili izbrani. Izvedeli smo tudi, da se je bolnišnica Valdoltra že pritožila.

Kritično se je oglasil tudi dr. Oskar Zupanc, vodja oddelka za artroskopijo in poškodbe pri športu v UKC Ljubljana, ki mu je razpis odvzel skoraj tretjino artroskopskih operacij, in predsednik slovenskega artroskopskega združenja. »Po pregledu tabel razdelitve s strahom ugotoviš, da je edini kriterij znižanje cene, kar je strokovno nedopustno. Človek dobi občutek, da niso pomembni niti strokovna ekipa, niti število čakajočih bolnikov, niti kakovost posega, niti kader. Kam nas to vodi? Kdo koga vleče za nos?« se sprašuje v daljšem zapisu, v katerem ugotavlja, da bodo posegi v neskladju z današnjo doktrino, rezultati zdravljenja pa zagotovo slabši.

Vladimir Senekovič: Nisem vedel, da so operacije od UKC

Nad razpisom je presenečen tudi travmatolog dr. Vladimir Senekovič, predsednik Združenja travmatologov Slovenije, v UKC Ljubljana zaposlen kot namestnik predstojnika oddelka za travmatologijo, tudi eden glavnih operaterjev na oddelku za ramena. Kot koncesionar (podjetje Senekovič, d. o. o., vodi njegova hčerka) se je prijavil na razpis in dobil 77 operacij ramen in 150 artroskopij kolena. Nima operacijske dvorane, svojo ambulantno koncesijo je že pred leti prenesel na bolnišnico Nova Gorica. Operacijsko dvorano je nameraval najeti, a je nekoliko razočaran, ker je dobil premalo operacij, da bi se dalo od njih živeti kot zasebnik. Na razpis se je prijavil, ker je mislil, da bo tako skrajšal zdaj izjemno dolge čakalne vrste v UKC. Na operacijo ramen je treba zdaj čakati do leta 2015.

Kako gleda na to, da bodo operacije, ki jih je dobil na razpisu, odvzete UKC, torej njegovemu lastnemu travmatološkemu oddelku? »Nisem vedel, da bodo to operacije od UKC. Kandidiral sem v veri, da gre za dodatni program, torej za nov denar. Ni prav, da bi UKC operacije izgubil,« je dejal. Včeraj zato še ni vedel, ali bo operacije »vzel«, saj bi v tem primeru moral prekiniti delovno razmerje v UKC, ali jih bo odklonil.

V UKC je že večkrat predlagal, da bi operirali ramena popoldne ali ob koncih tedna (v rednem delovnem času sta zaradi pomanjkanja anesteziologov možni le dve operaciji na teden), a ni bilo posluha, pravi Senekovič. Zato bi bilo dobro, če bi imeli v Sloveniji nadstandardno zavarovanje in vsaj eno zasebno bolnišnico. »V UKC zaznamo težavo, a stroke nihče ne posluša. Storitve na ljubljanski travmi so neprimerno boljše kot v vseh italijanskih bolnišnicah, boljše kot v polovici avstrijskih bolnišnic. A kaj ima zdravnik od tega? Kot vrhunski specialist zasluži dva tisoč evrov neto. Vsak v državi ima lahko podjetje, zdravnika pa zaradi tega preganjajo,« pravi steber slovenske travmatologije.