Vzajemna v delniško družbo?

Ljubljana - Tik preden je Cerarjeva vlada pred pol leta prisegla, je imela reformo zdravstva v vrhu svojih prednostnih nalog. Ministrica za zdravje zdaj napoveduje, da bo prvi zakon dala na svetlo do konca leta, vmes pa jo po levi neusklajeno prehiteva finančni minister.

Na mizi imamo obsežen predlog novega zakona o zavarovalništvu, pod katerim je podpisan finančni minister Dušan Mramor. Namenjen je uskladitvi Slovenije z evropskimi direktivami, predvsem uvedbi solventnosti II. Posledic na socialnem področju ne bo imel, je zapisal predlagatelj, ki predlaga sprejetje po nujnem postopku. Toda zakon med 649 členi, ki so skupaj s pojasnili zapisani na skoraj 500 straneh, vsebuje tudi člene, ki omogočajo zdravstveni zavarovalnici Vzajemna preoblikovanje v delniško družbo in prenos celotnega premoženja nanjo.

Pri Vzajemni je zavarovanih za doplačila k zdravstvenim storitvam 829.000 ljudi, torej socialne posledice bodo. Zakon dopolnilno zdravstveno zavarovanje ohranja, čeprav je osrednja točka zdravstvene reforme, kot jo predvideva koalicijski sporazum Cerarjeve vlade, njegova odprava in uvedba nove dajatve. Kako si pojasniti takšna nasprotja?

Vlada je glede tega zakona očitno močno razklana. Z ministrstva za finance smo prejeli odgovor, da ključnih rešitev zakona še ne morejo komentirati, ker jih usklajujejo z ministrstvom za zdravje. »Ministrica za zdravje ni opustila načrta ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja,« pa so odgovorili z ministrstva za zdravje, kjer nameravajo do konca leta pripraviti zakon o zdravstvenem zavarovanju, ki je za zdravstvo prednosten.

Zakon o zavarovalništvu, ki je že od oktobra v medresorski obravnavi, je v pomembnih točkah nesprejemljiv tudi za vladno zakonodajno službo. Prav tako so se nanj že odzvali pri zvezi društev upokojencev: socialna zavarovanja ne morejo biti izenačena s komercialnimi, ureja naj jih poseben zakon.

Dopolnilno zdravstveno zavarovanje vplačuje 95 odstotkov odraslih prebivalcev, ki tako zberejo okoli 450 milijonov evrov na leto. Ta denar je namenjen za doplačila k zdravljenju v obveznem zdravstvenem zavarovanju. Kakor je bilo dopolnilno zavarovanje ob uvedbi pred več kot desetletjem dobrodošlo, saj je iz zasebnih žepov pridobilo nekaj svežega denarja, pomeni danes coklo v razvoju zdravstva. Zakaj?

V začetku so bili zneski, ki jih je bilo treba doplačati k zdravljenju, tako nizki, da bi jih lahko plačevali iz žepa, a so prebivalstvo nagovorili, naj se zanje prostovoljno zavaruje. Sčasoma je ZZZS razmerje potrebnih doplačil spremenil. Tako je treba danes doplačati za nekatera zdravljenja že tretjino ali celo 90 odstotkov (mnogo zdravil). Ob zlomu noge, na primer, je treba doplačati več kot dva tisoč evrov, če niste zavarovani za doplačilo.

Dopolnilno zavarovanje je tako prostovoljno zgolj deklarativno, v resnici pa je obvezno, saj so doplačila v zdravstvu že tako visoka, da brez zavarovanja zanje marsikdo sploh ne bi mogel več k zdravniku. Po drugi strani bolniki kljub dvema zavarovanjema ne morejo več do zdravnika. Z dopolnilnim zavarovanjem zbrani denar je namreč »vezan« le na določene storitve v javni blagajni in ga ni mogoče prosto razporediti tja, kjer bi bil najbolj nujen. Kljub dvojnemu zavarovanju bolniki tako ostajajo pred vrati ordinacij v predolgih čakalnih vrstah. In kljub dvojnemu zavarovanju si številni bolniki zdravnika plačajo iz žepa. Celoten sistem je torej treba spremeniti.

60 milijonov porabijo zavarovalnice za svoj obstoj

Zdravstvene zavarovalnice, ki izvajajo dopolnilno zavarovanje – Vzajemna, Triglav in Adriatic Slovenica – imajo same s sabo velike stroške. Kar 60 milijonov denarja, zbranega za zdravljenje, porabijo zase. V preteklih letih smo pisali o hudih nepravilnostih pri Vzajemni in o njenem neracionalnem trošenju za zdravljenje zbranega denarja. Tako je na primer v petih letih, od leta 2009 do lani, porabila 400 tisoč evrov samo za odvetnike in sodne stroške. A ima Vzajemna kljub temu najmanj lastnih stroškov (po besedah direktorja Aleša Mikelna deset odstotkov zbranega denarja), drugi dve zavarovalnici potrošita zase okoli 15 odstotkov denarja, ki ga vplačajo ljudje za lastno zdravljenje. Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), ki zbira prispevke iz obveznega zavarovanja (2,3 milijarde na leto) porabi za lastne stroške zgolj dva odstotka denarja.

Visoki dobički v žepe

Bistvena značilnost tega dualnega sistema, v katerem plačamo prebivalci eno zdravljenje z dveh računov (iz ZZZS in iz zasebne zavarovalnice), je dejstvo, da kadar javna blagajna varčuje, nastajajo v zasebnih zavarovalnicah veliki dobički. Tako imajo zasebne zavarovalnice zadnja leta izredne dobičke (tudi več kot 20 milijonov evrov letno), ZZZS pa izgubo. Vzajemna, denimo, že dve leti zapored nekaj denarja zavarovancem vrne (decembra lani vsakemu 15 evrov, skupaj 12,4 milijona evrov), pa ima kljub temu še dobiček. Drugi dve zavarovalnici denarja ne vračata, dobiček si lahko razdelijo lastniki.

Dobički pa nastajajo v zasebnih zavarovalnicah tudi iz drugih razlogov, denimo pri nižanju cene zdravil. Po podatkih ZZZS je znižanje cen pri zgolj štirih terapevtskih skupinah zdravil prineslo zasebnim zavarovalnicam 14 milijonov evrov (!) dobička. Nižjo ceno je izpogajal v imenu javnega interesa ZZZS, a imajo največji delež prihranka (90 odstotkov) zasebne zavarovalnice.

360 tisočakov za analizo

Zaradi navedenih razlogov je odprava dopolnilnega zavarovanja, kakršno je danes, nekakšen družbeni konsenz.

Z ukinitvijo ali pa reorganizacijo se zato ukvarjajo že celo desetletje vse vlade zapored, a nobena do zdaj ni nič naredila. Očitno so interesi na tem polju premočni. Finančni minister Dušan Mramor je v času ministra za zdravje Dušana Kebra, leta 2004, ko je bil ravno tako finančni minister, že ustavil zdravstveno reformo, ki je hotela odpraviti dopolnilno zavarovanje. Najbližje smo bili ukinitvi v Pahorjevi vladi, kjer je vse že povsem natančno izračunal minister za zdravje Dorjan Marušič, a je vlada nato padla.

Tudi vlada Mira Cerarja je v koalicijski sporazum jasno zapisala, da namerava odpraviti dopolnilno zavarovanje in namesto njega uvesti dajatev. Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc trdi, da od namere še ni odstopila in da bo zakon o zdravstvenem varstvu in zavarovanju pripravila do konca leta. »Zakon pripravljamo na ministrstvu,« je odgovorila.

Ministrica zdaj skupaj z mednarodno ekipo analizira sistem. Izvedeli smo, da bo Slovenija za to analizo plačala 360.000 evrov.

Minister Mramor po svoje

Iz predloga zakona o zavarovalništvu, pod katerega je podpisan Mramor, pa je videti, da vlada ne namerava ukiniti dopolnilnega zavarovanja. Zapisano je, da bo o dopolnilnem zavarovanju sicer odločal zakon o zdravstvenem varstvu in zavarovanju. Toda v predlogu zakona o zavarovalništvu so tudi določbe, po katerih se bo lahko največja zdravstvena zavarovalnica Vzajemna preoblikovala v delniško družbo, na katero bo lahko prešlo celotno premoženje Vzajemne. Torej bi v primeru odprave dopolnilnega zavarovanja premoženje, ki ga je ustvarjalo najprej 1,2 milijona, zdaj pa 829.000 zavarovancev, prešlo v povsem zasebne roke. Naj spomnimo, da je pred leti to že poskušal narediti takratni direktor Vzajemne Marko Jaklič, a je postopek v zadnjem hipu ustavil državni zbor. O zadevi je takrat odločilo tudi vrhovno sodišče.