Tiskane izdaje
Celje – Svet zavoda Zdravstveni dom (ZD) Celje je na včerajšnji seji sprejel finančni načrt, v katerem je presežek prihodkov nad odhodki namenil za reševanje prostorske problematike. Svetniki Mestne občine Celje (MOC) pa bodo v torek odločali, ali naj del presežka dobi občina. Delavci ZD Celje so napovedali, da ne bodo več opravljali dodatnega dela, če se to zgodi.
Pet sindikatov v ZD Celje, predstavnici zaposlenih v svetu zavoda in tudi celotna uprava so podpisali pismo mestnim svetnikom, v katerem jih pozivajo, naj ne sprejmejo spremembe odloka o ustanovitvi ZD Celje niti proračuna za letos. S spremembo odloka bi namreč lahko presežek prihodkov nad odhodki, ki ga ZD Celje ustvari z opravljanjem dejavnosti, ki ni javna služba, prenesli v proračun občine, ki bi ga porabila za druge negospodarske dejavnosti. Letos bi bilo to 1,2 milijona evrov, ki bi jih porabili za pomoč na domu in javno kuhinjo.
Presežek ZD Celje rešitev za občino?
Občina ima z denarjem predvsem zaradi nižje dohodnine precejšnje težave, je na včerajšnji seji sveta zavoda ZD Celje dejal predsednik Branko Nezman, SLS: »Iščemo rešitev, drugače se lahko zgodi, da bo občina avgusta nelikvidna.« Našli so ZD Celje, ki ima 3,4 milijona evrov presežka, ta denar pa je hranil za gradnjo prizidka. Soglasje za gradnjo je občina pisno preklicala oktobra lani.
Namesto prizidka so ZD ponujali druge prostore v občinski lasti na Gregorčičevi 6 in Vilo Sonjo, a jih je strokovni svet decembra lani zavrnil kot neprimerne. Kljub temu so za obe stavbi v prvem odloku o proračunu predvideli, da ju bo ZD Celje celo kupil! Potem so ugotovili, da tega ne more storiti, vendar obe, kljub jasnemu nasprotovanju stroke, tudi v drugem branju proračuna ostajata namenjeni ZD Celje. Zdaj naj bi ju ta vzel v upravljanje.
Pravne zagate
Denar, ki bi ga s spremembo odloka dobila občina, naj bi bil, tako pojasnjujejo na občini, izključno iz tržnih prihodkov. Pri tem se zaposleni sprašujejo, kaj pravzaprav je tržna in kaj netržna dejavnost. Opozarjajo, da najemnino plačujejo tudi koncesionarji, ki so plačani iz javnih sredstev, torej njihova najemnina ni povsem tržna, prav tako ni zgolj tržna medicina dela in športa, ZD Celje trži tudi laboratorijske storitve, ki so lahko plačane iz javnih sredstev.
Direktorica celjske enote ZZZS Marina Senčar opozarja, da morajo imeti izvajalci zdravstvenih storitev ločene računovodske evidence po dejavnostih, ki jih opravljajo. Če so kriteriji, ki jih pri tem uporabljajo, napačni oziroma jih sploh ni, je prikaz poslovanja nerealen.
Računsko sodišče se je s presežki v javnih zavodih že ukvarjalo v primeru ljubljanskih in mariborskih lekarn. V enem od mnenj so zapisali, da je presežek mogoče v celoti ali delno uporabiti tudi za druge namene, če tako določa akt o ustanovitvi zavoda. Je pa v istem mnenju zapisano tudi: »Praviloma in po mnenju računskega sodišča tudi najbolj smiselno je, da se presežek prihodkov nad odhodki nameni za opravljanje in razvoj dejavnosti zavoda.« O celjskem primeru so zapisali, da so vprašanja porabe presežka javnih zavodov sistemske narave in predmet predpisov s področja, ki je v pristojnosti ministrstva za zdravje, in da bodo vlado na to opozorili.
Ministrstvo za zdravje se do konkretnega problema ni opredelilo: »To je pomembna tematika, ki zahteva spremembe sistemske ureditve. Ministrstvo za zdravje bo pristojnemu ministru predlagalo, da preuči možnosti čimprejšnje ureditve v sklopu novega zakona o zavodih oziroma spremembe obstoječega zakona.«
Upor delavcev?
Zaposleni v ZD Celje so razočarani, saj so se med drugim odpovedovali avtomobilom za patronažne sestre in negovalke, da bi privarčevali denar za želeni prizidek. Pravijo, da bodo težko našli motivacijo, če bodo presežki za delo, ki ga bodo opravili v tržni dejavnosti (dežurstva na prireditvah, čiščenje prostorov najemnikov ...), končali v proračunu MOC. Napovedujejo, da tega, dodatnega dela ne bodo več opravljali.
