Zdravstvo: še brez privarčevanih evrov s skupnim naročanjem

Ljubljana – Ker so med bolnišnicami velike razlike v cenah nabavljenega materiala, vlada namerava privarčevati s skupnimi javnimi naročili za vse slovenske bolnišnice. Doslej je bilo objavljenih pet skupnih naročil.

Bolnišnica Nova Gorica je dobavitelju Primsell za umetni kolk plačala 71 odstotkov več kot bolnišnica Jesenice, ki je kolk kupila neposredno od proizvajalca, je poročala Televizija Slovenija. Ena od rešitev takšnih preplačil bi lahko bila skupna javna naročila v zdravstvu.

Ministrstvo za javno upravo in ministrstvo za zdravje zdaj vodita pet skupnih naročil za vse bolnišnice v Sloveniji, še nobeno pa ni bilo končano. Lani so oddali naročilo za zdravila, letos pa še za igle, rokavice, plenice in katetre. Vrednost teh naročil je približno 45 milijonov evrov, so pojasnili na ministrstvu za javno upravo. Ministrstvo je pri dveh naročilih že odprlo ponudbe in jih zdaj pregledujejo, pri vsakem pa so prejeli po 19 ponudb.

Po nekaterih ocenah bi pri teh petih naročilih lahko privarčevali od pet do sedem milijonov evrov. Še precej večji pa bi lahko bil prihranek ob nadaljnjih skupnih naročilih zdravil in medicinsko-tehničnih pripomočkov, denimo žilnih opornic. Na ministrstvu za javno upravo so napovedali, da je za prihodnje leto v načrtu še nekaj skupnih naročil, o njih pa bo vlada odločala predvidoma še letos.

Do predlani po lastni izbiri

Zakaj je vlada skupna javna naročila razpisala šele lani in letos? Javne bolnišnice so v skupno javno naročanje obvezno vključene šele od leta 2015. Pred tem so se bolnišnice vanj vključevale po lastni izbiri, ministrstvo za zdravje pa je v času prostovoljne vključenosti razpisalo le eno javno naročilo. A je bil kljub pričakovanim prihrankom odziv bolnišnic slab; v skupno javno naročanje je pristopilo le 13 bolnišnic – od več kot 20. Zaradi številnih pritožb farmacevtskih podjetij je javno naročilo, objavljeno leta 2011, postalo pravnomočno šele dve leti pozneje.

S spremembo zakona o javnem naročanju vlada lahko pripravi skupno javno naročilo, bolnišnice pa morajo biti vanj vključene obvezno. Vlada je lani marca ustanovila delovno skupino za skupno javno naročanje v zdravstvu ter napovedala skupno javno naročilo za zdravila in nekatere medicinsko-tehnične pripomočke. Skupna javna naročila po mnenju vlade manjšajo stroške, uvajajo skupne standarde in zmanjšajo korupcijska tveganja.

Drobljenje javnih naročil

Podatki glede javnih naročil v zdravstvu nakazujejo, da bolnišnice nezakonito drobijo večja javna naročila na manjša, s čimer se izognejo določbam zakona o javnem naročanju. Ta se uporablja za naročila, katerih vrednost je pri nabavi blaga ali storitev višja od 20.000 evrov. Zakon za ta naročila predpisuje postopke in objavo na portalu javnih naročil, medtem ko za mala javna naročila navaja le, da je naročnik dolžan upoštevati načela gospodarnosti, učinkovitosti, uspešnosti in transparentnosti.

Javni zdravstveni zavodi, torej bolnišnice in zdravstveni domovi, so lani na portalu javnih naročil objavili 612 naročil v skupni vrednosti 112,5 milijona evrov. Hkrati so oddali 144.374 evidenčnih malih naročil v skupni vrednosti 141,4 milijona evrov, kažejo podatki ministrstva za javno upravo. Še večja razlika je med objavljenimi naročili na portalu javnih naročil in oddanimi naročilnicami v primeru UKC Ljubljana. Ta je lani oddal 43.692 evidenčnih naročil v skupni vrednosti 59,8 milijona evrov, na portalu javnih naročil pa je objavil le 37 javnih naročil v skupni vrednosti 13,9 milijona evrov, kažejo podatki z aplikacije Statist.

Netransparentni v UKC

Medtem ko slovenski naročniki v povprečju polovico naročil oddajo prek evidenčnih naročil, je teh v zdravstvu večina oziroma v primeru UKC Ljubljana celo štirikrat več kot transparentnih naročil.

Zakon prepoveduje, da bi naročnik razdelil javno naročilo ali ga oblikoval v več javnih naročil, da bi se izognil uporabi tega zakona, razen če obstajajo objektivni razlogi. Za takšno kršitev je zagrožena tudi kazen. Pravna oseba, ki določa vrednost javnega naročila tako, da bi se zaradi nižje ocenjene vrednosti izognila uporabi zakona o javnem naročanju, se kaznuje za prekršek z globo od 25.000 do 100.000 evrov, odgovorna oseba pa od 500 do 2000 evrov.