Že objavljeni podatki ne morejo biti več tajni

Ker je zakonski­ opis drugega odstavka 287. člena kazenskega zakonika, ki določa kaznivo dejanje kršitve­ tajnosti postopka, preveč širok­ in nedoločen ter ne omogoča­ določne presoje, kdaj je to kaznivo dejanje protipravno, ga je vrhovno sodišče dalo v presojo ustavnemu sodišču. Hkrati je prekinilo kazenski postopek po zahtevi za varstvo zakonitosti, ki jo je po pravnomočni obsodbi vložil eden od štirih obsojenih po tem členu.

Novinarji vsakodnevno pišemo o različnih dogodkih in ljudeh, zaradi zapisanega se moramo nemalokrat zagovarjati tudi na sodišču. Če medij prestopi mejo zasebnosti ali dobrega okusa, oškodovanci poiščejo pravico na sodišču, ki pa pri odločanju, ali so šli novinarji pri posredovanju novic predaleč, običajno tehta med pravico javnosti do obveščenosti in pravico do zasebnosti.

Največkrat so to kazniva dejanja zoper čast in dobro ime (razžalitev, žaljiva obdolžitev, opravljanje ali obrekovanje), zadnja leta pa se je kakih deset novinarjev (večinoma po prijavi varuha človekovih pravic oziroma centrov za socialno delo) znašlo v kazenskem postopku zaradi domnevne kršitve tajnosti postopka. Predvsem v delu, kjer 287. člen kazenskega zakonika pravi, da se vsak, »kdor objavi osebne podatke otroka, ki je udeleženec v sodnem, upravnem ali kakršnemkoli drugem postopku, ali objavi druge informacije, na podlagi katerih bi bilo mogoče prepoznati njegovo identiteto, kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do treh let«.

Zakonodajalec je namreč besedilo določbe drugega odstavka 287. člena zapisal tako, da otroci, ki so žrtve nasilja ali so zaradi družinskih razmer obravnavani v sodnih, upravnih in drugih postopkih, ne bi bili izpostavljeni medijskemu (senzacionalističnemu) ­poročanju.

Preširoko tolmačenje

Pred časom je odvetnik Emil Zakonjšek za Delo opozoril, da so sodišča ta člen začela tolmačiti preširoko, zato je strah pred pretiranim posegom v pravico javnosti do obveščenosti povsem upravičen.

Ljubljansko okrožno državno tožilstvo je tako na primer zoper novinarje, fotoreporterje in nekdanjega odgovornega urednika Slovenskih novic ter Petra Rakušo, ki se ga je zaradi spolne zlorabe mladoletne hčere prijel vzdevek ptujski Fritzl, pred časom vložilo obtožni predlog. Predstavnikom sedme sile očita, da so objavili podrobne informacije, na podlagi katerih bi bilo mogoče prepoznati identiteto otroka, ki je bil udeleženec v sodnem in drugih postopkih, Rakuš pa je po njihovem mnenju novinarjem pošiljal različno dokumentacijo o sodnem postopku, čeprav je bila javnost izključena.

Na pogojno zaporno kazen je bil pravnomočno obsojen novinar, češ da je objavil osebne podatke otroka, ki je bil udeleženec v upravnem postopku, ko je povzel sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je tega otroka izpostavilo z imenom in priimkom in o tem obvestilo medije, v drugem primeru pa je storil kaznivo dejanje, ko je opisal konkretni postopek zaradi dodelitve skrbništva. Sodišče je pravnomočno odločilo, da, kar zadeva krivdo, nima nobene zveze, če so o tem poročali drugi mediji.

Neskladno z ustavo

Vrhovno sodišče je nedavno sklenilo, da stališče nižjih sodišč, da kaznivo dejanje kršitve tajnosti postopka po drugem odstavku 287. člena predstavlja vsaka objava osebnih ali drugih podatkov otroka, ki je udeleženec v kakršnemkoli drugem postopku, ki izhaja iz gole jezikovne razlage določbe drugega odstavka omenjenega člena, lahko privede do nerazumnih in pravno nesprejemljivih situ­acij. Zakonski opis obravnavanega kaznivega dejanja je namreč po presoji vrhovnega sodišča tako »širok in nedoločen, da ne omogoča določne presoje, kdaj je to kaznivo dejanje protipravno in v katerih primerih ta element kaznivega dejanja ni izpolnjen«, zato je v ­nasprotju z ustavo.

Glede na sedanjo jezikovno razlago spornega člena tako ni relevantno, ali so bili isti podatki o otroku, ki je udeleženec v kakem od postopkov, objavljeni že prej, saj je kazniva vsaka objava, prav tako ni relevantna privolitev otroka ali njegovih staršev oziroma skrbnikov v objavo podatkov. Kaznivo dejanje je po tej razlagi storjeno že s tem, ko na primer novinar objavi osebne ali druge podatke otroka, ki je v sodnem ali kakem drugem postopku, ne glede na to, da so bili ti podatki objavljeni že prej v drugem sredstvu obveščanja oziroma če jih je objavil državni ali nadnacionalni organ, celo če bi objavo dela postopka oziroma odločbe v postopku proti mladoletniku ­dovolilo sodišče.

Upravičena objava podatkov?

Sodišče bi moralo po mnenju vrhovnih sodnikov imeti možnost pretehtati upravičenost objave takih podatkov, ob upoštevanju drugih procesno- in materialnopravnih predpisov tudi ni videti razumnega razloga, da ne bi bilo mogoče upoštevati otrokove oziroma mladoletnikove privolitve v kazenskem postopku.

Nasprotno je obravnavano določbo mogoče razlagati tako, da se kaznuje vsaka objava. »Po taki razlagi pa podatki o poteku in udeležencih v postopku, potem ko so bili v obravnavanem primeru z objavo v drugih medijih in sporočilu za medije ter odločbi sodišča Evropske unije že razkriti, ne morejo biti več tajni,« menijo vrhovni sodniki. Nejasnost bi bilo po stališču vrhovnega sodišča mogoče odpraviti z umestitvijo besede »neupravičeno«, in sicer: »kdor 'neupravičeno' objavi osebne podatke otroka ...«