Tiskane izdaje
Jesenice – Jutri in v soboto bodo Jesenice dihale z drugim festivalom poezije Verzionar. Jernej Kusterle, organizator, profesor slovenščine, doktorski študent literarnih ved ter avtor in urednik, je prepričan, da bi se z bogato pesniško tradicijo Jesenice morale umestiti na zemljevid pesniškega naroda.
Kdo je Verzionar?
Verzionar je mitološki lik, ki sem ga ustvaril za potrebe festivala. Predstavlja odrešitev in varuje magično bit poezije.
Jesenice so v slovenskem merilu najbolj poznane po železarstvu in hokeju. Ima mesto potencial, da postane znano tudi po poeziji?
Moralo bi ga imeti. Jesenice imajo bogato pesniško dediščino, kar sem pokazal z izdajo Antologije jeseniških pesnikov pred dvema letoma. Kulturno-umetniški klub Tone Čufar je v drugi polovici 20. stoletja že skrbel za pesniško kulturo, zdaj tradicijo nadaljujemo v Klubu Artista, katerega člani se ukvarjamo s pesništvom in drugimi umetnostnimi praksami ter založniško dejavnostjo.
Kakšen je namen festivala?
Predstaviti želimo kakovostno poezijo, združiti različne kulturne, izobraževalne in druge ustanove ter poskrbeti za netradicionalen pristop k poslušalcem.
Kakšen je to?
Temelji na povezovanju različnih umetnostnih praks. Ne gre zgolj za golo branje poezije, ampak za njeno povezovanje z glasbo, plesom, likovno umetnostjo, razstavami. Posebnost letošnjega festivala je, da smo začeli z mednarodnimi verzi, kjer bodo nastopili uveljavljeni slovenski avtorji, kot so: Ivan Dobnik, Petra Kolmančič, Cvetka Bevc, David Bedrač, in tuji avtorji, ki so člani različnih kulturnih društev v naši občini.
Kateri dogodek na dvodnevnem festivalu bi posebej omenili?
Petkovo predstavitev poezije Borisa A. Novaka in njegovega epa Vrata nepovrata, večerni koncert Carmina Burana v dvorani Kolpern in sobotni igrani recital Rodinovi grehi v gledališču Toneta Čufarja.
Kako je biti mlad pesnik v mestu, kot so Jesenice in ki ga pomembnejši kulturni dogodki običajno obidejo?
Težko, ker ni zaledja niti prostora, kjer bi se lahko srečevali, ustvarjali, kjer bi se ustvaril topel občutek in bi lahko živeli v duhu časa. Pogrešam tudi kakšno založbo. Pesmi tukajšnji avtorji izdajamo v samozaložbi. S klubom Artista bi radi omogočili tudi založništvo.
Koliko znaša proračun festivala?
Soorganizatorji in podporniki približno deset tisoč evrov vrednega festivala so Mladinski center Jesenice, Gledališče Toneta Čufarja, občinska knjižnica, osnovna šola Prežihovega Voranca, Gornjesavski muzej in občina Jesenice.
Koga pričakujete na posameznih dogodkih?
Dogodki so namenjeni vsem starostnim skupinam s poudarkom na mladih.
Vsi so brezplačni?
Poezijo želimo približati čim širšemu občinstvu.
Kako lahko danes, v času neslutenega razmaha uporabe sodobne informacijske tehnologije, poezija nagovarja mlade? V čem je njena atraktivnost?
Tehnologija omogoča nove pristope, tudi za predstavitev literature. Hipertekstualnost odpira nove interpretacije, nove poglede, novo razumevanje.
Kako blizu je danes ljudem poezija?
Poezija ni za vsakogar. Vsakdo je ne more pisati niti je ne more vsak brati. Njena vrednost je padla. Danes umetnost nima več vzvišenega mesta v družbi, kar je po svoje razumljivo.
Kako umetnost razumete v lokalnem okolju, kot so Jesenice?
Umetnosti je treba znova postaviti temelje, da ne bo sama sebi namen.
