V nadaljevanju preberite:
Knjiga V njeni koži – Sistem skozi oči žrtev intimnopartnerskega nasilja je čisto sveža. Na računalniškem zaslonu sem brala uvodne besede predsednice Društva SOS-telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja Maje Plaz, s katerimi se je zahvalila »izjemnim, pogumnim, močnim ženskam, ki so sprejele odločitev in delile najtežje izkušnje svojih življenj«, letela skozi vrstice, mrščila obrv nad »uglednimi« zgodovinskimi osebnostmi, ki so zagovarjale patriarhat in ženske potiskale v podrejen položaj in to celo upravičevale z »naravnimi danostmi«. Potem sem prišla do prve zgodbe, do prve resnične zgodbe ženske, ki je doživljala nasilje v družini, in njene besede – Če me umori, me, prosim, ne pokopljite na pokopališču, ampak nekje čisto na samem, da bom lahko v miru počivala – so me neznansko potrle.
Ni naključje, da sva se z Majo Peharc sestali tik pred 25. novembrom, mednarodnim dnevom boja proti nasilju nad ženskami. Kot prostovoljka na SOS-telefonu dela od leta 2019, ko se je odločila del svojega življenja posvetiti žrtvam nasilja in prestala zahtevno usposabljanje. »SOS-telefon, prosim,« so prve besede, ki jih klicateljice in klicatelji slišijo, ko zavrtijo 080 11 55, številko Društva SOS-telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja.
