Zgodba o izginulih kegljaških evrih se razpleta

Višje sodišče pritrdilo Francu Marklju, ki trdi, da je za poneverbami denarja lokalna sprega.

Objavljeno
28. avgust 2015 23.17
Polona Malovrh, Trbovlje
Polona Malovrh, Trbovlje
Hrastnik – Še pred pol leta je Franc Markelj, vršilec dolžnosti predsednika Kegljaškega kluba Rudnik Hrastnik (KK), občinske svetnike prepričeval, da 17.000 evrov klubskega dolga ni njegovo maslo. Pred tem je to neuspešno dopovedoval tudi preiskovalni sodnici v Trbovljah. Zdaj se zgodba o izginulem kegljaškem denarju počasi razpleta: višje sodišče je ugodilo Markljevi pritožbi na odločitev trboveljskega okrajnega sodišča.

Kljub zanj ugodni odločitvi sodišča se bo moral Franc Markelj 1. septembra zglasiti na zaslišanju oziroma poravnalnem naroku s predstavniki NLB, ki od KK zahtevajo, naj jim vrne 16.535 evrov zapadlih obveznosti iz kratkoročnih kreditov.

Glede na domnevno vpletenost skrbnika poslovnega računa na NLB v finančno izčrpavanje KK Markelj upa na ugoden izid. »Če bi bančni uslužbenec delal zakonito, dolga ne bi bilo. Obstajajo tudi dokazi, da je poskušala tajnica oziroma blagajničarka KK leta 2011 dobiti še en kredit.«

Proti tajnici kot subsidiarni tožilec

Zadeva KK proti nekdanji tajnici KK Snežani Žerko se vrača na prvo stopnjo. Na tej je Markelj enkrat že neuspešno dokazoval domnevne nečednosti, ki so se dogajale v KK in za katere ni bil pripravljen prevzeti odgovornosti, še manj krivde, saj so si jih – tako Markelj – privoščili drugi. Datum za ponovno soočenje z Žerkovo, ki jo Markelj po zavrženi ovadbi preganja kot subsidiarni tožilec, še ni znan. Žerkova je na vprašanje, kako komentira uspeh nekdanjega predsednika KK na višjem sodišču in hude obtožbe na svoj račun, odgovorila po odvetniku Davidu Slugi: »Odločitev višjega sodišča je zgolj procesne narave. Še vedno velja, da je državno tožilstvo odstopilo od pregona, ker ni ugotovilo utemeljenega suma, da je bilo kaznivo dejanje storjeno.« Žerkova je bila v času sodelovanja s KK zaposlena v Kamnoseštvu Šergan v Hrastniku, podjetju v solastništvu zasavske poslanke SMC Vojke Šergan.

Prihod pred sodnike v prihodnjih mesecih bo že drugi »poskus« Franca Marklja, da razjasnijo, kaj se je v resnici dogajalo s klubskim denarjem in z žigi na dokumentaciji ter ponarejanjem njegovega podpisa v domnevni spregi s hrastniško enoto NLB in računovodskim servisom, ki je opravljal storitve za KK.

Zmanjkalo ni samo 17.000 evrov

Zgodba o KK je pozornost medijev pritegnila februarja, ko se je hrastniški župan Miran Jerič odločil, da 17.000 evrov dolga kegljačev do NLB krije iz občinskega proračuna za leto, s čimer naj bi klub obvarovali pred morebitno izvršbo oziroma novimi lastniki. Markelj je prišel na sejo občinskega sveta osebno pojasnjevat klubski zaplet. S podporo svetnikov, ki v kegljaški zgodbi razen redkih izjem niso hoteli biti razsodniki, se je župan Jerič premislil: proračun ne bo kril kegljaškega dolga. In tako je ostalo do danes.

A 17 tisočakov ni ves denar, ki ga je v času vodenja v blagajni kluba pogrešil Markelj. Žerkova je v klubu delala od leta 2006. Leta 2011 je Markelj ugotovil, da KK dobiva vedno več opominov za neplačane račune, prav v to obdobje pa spadata tudi kredita za 7000 in 8000 evrov, najeta pri NLB. Finančne razmere so ga presenetile, saj je imel klub tedaj še redne prilive. Prihodki bifeja so znašali od 34.000 do 38.000 evrov. Sodu je izbilo dno, ko je Markelj odkril svoje ponarejene podpise na kreditnih pogodbah in vlogah, posebna komisija kluba, ki je preverila poslovanje v tajniškem mandatu Žerkove, pa je ugotovila protipravno prilastitev 23.539 evrov in še za 3625 evrov dvigov gotovine, za katere v dokumentaciji ni bilo ne evidence ne prilog. Nikjer pa niso našli niti sklepov upravnega odbora KK o najemu kreditov.

Podpisi na pogodbah ponaredek

»Vsa pošta iz KK je šla na NLB z elektronskega naslova Žerkove,« trdi Markelj. Ko je želel vpogledati v dokumentacijo, je izvedel, da je poslovni račun zaprt in da je NLB, bilo je leta 2012, vložila predlog za izvršbo. Zaradi suma ponarejanja listin in poneverbe neupravičene uporabe tujega premoženja je sledila ovadba proti Žerkovi na državno tožilstvo z oceno sodnega izvedenca, da so podpisi na kreditnih pogodbah ponaredek. Odločilno je bilo mnenje izvedenke za ekonomijo, da zaradi prirejenih poslovnih knjig ni mogoče ugotoviti, koliko denarja naj bi si Žerkova protipravno prilastila. Z računa je domnevno dvigovala denar, obveznosti pa ni poravnala, iz dokumentacije je tudi razvidno, da je izplačevala kegljačem nagrade in potne stroške v nižjih zneskih, kot so prikazani v dokumentaciji, ali pa sploh ne, razliko pa obdržala.

»Niti tristo kopij dokumentacije niti kasneje predana originalna dokumentacija ni bilo dovolj, da bi prepričali preiskovalno sodnico, nekoč sodnico za prekrške na občini Hrastnik, sicer domačinko iz Hrastnika, za katero je bil naš primer, kolikor vemo, prvi. Upam, da bo tristo kopij v drugo dovolj in da bo zadoščeno pravici,« upa Markelj in grenko dodaja: »Ali pa bodo obveljale besede ustavnega pravnika Andraža Terška, da v naši državi elita ščiti elito.«