Žička kartuzija končno zaščitena

Samostan iz 12. do 14. stoletja je vlada razglasila za državni spomenik. Danes praznuje 850-letnico.

Objavljeno
03. julij 2015 18.25
Brane Piano, Celje
Brane Piano, Celje
Slovenske Konjice/Žiče - Nekdanji kartuzijanski samostan je vlada končno zaščitila, da bi se ohranile njegove kulturne vrednote, izboljšala javno prepoznavnost in spodbudila javno kulturno rabo. Status, za katerega so se Občina Slovenske Konjice in pristojne strokovne službe zavzemale vrsto let, je tudi najlepše darilo ob 850-letnici Žičke kartuzije, kjer sicer občina vsako leto prireja številne prireditve.

Zgornji samostan Žičke kartuzije ima dandanes obnovljene zidove in obrambno obzidje s stolpi, ohranjeni so tloris in pokopališka kapela ter obodi križnih hodnikov. Rekonstruirani objekti z muzejsko predstavitvijo, prodajalno zelišč in gostilno Gastuž so že dobro desetletje lokalno kulturno središče. Romanska cerkev Marijinega obiskanja v Špitaliču je edini ohranjeni del spodnjega samostana Žičke kartuzije. Zgrajena je bila v 12. stoletju in ostaja dominanta vzhodnega dela ozke doline.

Kartuzija je kot zgodovinski prostor ter arhitekturni in krajinski spomenik izjemnega pomena za Slovenijo in širši evropski prostor. Prav zato sta ministrstvo za kulturo oziroma Zavod za varstvo kulturne dediščine zgornji samostan, ki obsega vse območje znotraj obzidja, gostišče Gastuž in rekonstruiran vrt ter cerkev Marijinega obiskanja skupaj z »območjem tišine«, ki ga zagotavlja naravni prostorski okvir Doline sv. Janeza Krstnika, predlagala za kulturni spomenik državnega pomena.

Žička kartuzija je po kompleksu Tehniškega muzeja Bistra druga kartuzija v Sloveniji, ki je razglašena za spomenik državnega pomena. Na enak status zdaj čaka še kartuzija Pleterje.

Zaradi ohranjenosti je kartuzija v Žičah pomemben evropski spomenik zgodnje kartuzijanske arhitekture tudi zato, ker so starejše kartuzije v Franciji prezidane ali podrte. Žička kartuzija je bila med letoma 1391 in 1410 sedež generalnega priorja rimske obedience kartuzijanskega reda in je bila takrat osrednji samostan namesto Grande Chartreuse – Velike kartuzije v Franciji. V njej so delovali pomembni beli menihi in skriptorji, ki so se sem zatekli iz Francije. Imela je veliko knjižnico in po legendi naj bi se v njej izobrazila tudi kasneje v Evropi uveljavljena Barbara Celjska.

Danes bo v odmaknjeni in nedotaknjeni Dolini svetega Janeza Krstnika v Žičah dan odprtih vrat Žičke kartuzije z večerno prireditvijo v počastitev 850-letnice in koncertom Gregorijanskega korala. Ves dan pred tem bodo v kartuziji srednjeveška tržnica, različne tematske delavnice za mlado in staro in strokovna vodstva po kartuziji.