Žled in lubadar odnesla tri odstotke lesnih zalog

Ilirska Bistrica – Lastniki gozdov morajo drevesa, ki so jih napadli podlubniki, odstraniti najkasneje do 19. marca, sicer bo proti njim ukrepala inšpekcija. Na zavodu za gozdove predvidevajo, da bodo podlubniki »odnesli« 2,5 milijona kubičnih metrov (m3), skupaj z devetimi milijoni m3, ki jih je in jih še bo zahteval žled izpred dveh let, bo v gozdovih padlo 12 milijonov m3 lesa: to je 140 odstotkov letnega prirastka oziroma tri odstotke vse lesne zaloge gozdov. Slika bo lahko še slabša.

Delavci zavoda za gozdove (ZGS) so lani zaradi podlubnikov za posek evidentirali več kot 2,1 milijona kubičnih metrov lesne mase, že posekanih pa je 78 odstotkov tega lesa. Skupaj z drevjem, ki je bilo za posek označeno že konec leta 2014, so gozdarji lani podrli 1,8 milijona kubičnih metrov oziroma 83 odstotkov lesa, ki so ga poškodovali podlubniki. Največja škoda je na postojnskem in ljubljanskem območju, sledita tolminsko in kočevsko, uresničitev poseka pa je boljša v državnih kot zasebnih gozdovih. Popis škode in posekanega drevja za lani, ki ga pripravlja ZGS, še ni končan, a številke niti po končnem poročilu ne bodo boljše.

Napad lahko še hujši

Mila zima je omogočila lažje delo v gozdovih, a je koristila tudi podlubnikom. Zato bi lahko ti letos povzročili še večjo škodo, kot so jo lani, napovedujejo na ZGS. Zlasti na območjih, kjer so možnosti za sanacijo omejene, v gozdovih ostajajo v žledu poškodovane smreke, ki pomenijo ugodne razmere za razmnoževanje podlubnikov. Smrekov lubadar se je v lanskem dolgem suhem in vročem poletju uspešno namnožil, zaradi toplega vremena so bili podlubniki aktivni še decembra in brez velikih težav bodo preživeli milo zimo. Da bi se populacija škodljivcev zmanjšala, bi se morale temperature zraka spustiti najmanj deset stopinj Celzija pod ničlo.

Prilagajanje podnebnim spremembam

Kako je mogoče gozd prilagajati vse bolj nepredvidljivi prihodnosti, vse pogostejšim ujmam? Dr. Jurij Diaci z oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani meni, da s preventivnim delom in razpršitvijo tveganja oziroma z izboljšanjem dolgoročne stabilnosti gozdnih sestojev. »Mešani gozdovi, več drevesnih vrst, različne starosti dreves, naravno pomlajevanje in redno negovalno sonaravno gospodarjenje so v srednji Evropi splošno sprejete usmeritve za prilagajanje gozdov na podnebne spremembe. Po ujmi si takšen gozd hitreje opomore. Predeli z razvitim podmladkom pred ujmo hitro napredujejo, drugje je treba čakati na ponovno nasemenitev ali umetno obnovitev. Z rednim gospodarjenjem bi se delu poškodb zaradi ujm lahko izognili. Vsak lastnik bi moral na vsakih pet do deset let izvesti nujno negovalno sečnjo, s čimer bi zagotovil rast zdravih, stabilnih in kakovostnih dreves.

Smreka se zaradi temperatur umika iz nižin in gričevja, kamor jo je iz sredo- in visokogorja vnesel človek. Zunaj njenih naravnih rastišč in na suši manj izpostavljenih legah jo bomo lahko zadržali le z rednim in usklajenim gospodarjenjem. Njen izpad bi lahko nadomestili s pospeševanjem jelke, ki globlje korenini in lažje pridobi vodo. Kot v razviti srednji Evropi bi lahko pospeševali tudi hraste, ki so ekonomsko zanimivi in bolj odporni na ujme in temperature, vendar sta hrast in jelka bolj občutljiva na objedanje divjadi,« še pojasnjuje Diaci.

Tudi pozitivni učinki sprememb v gozdu

Tudi na ZGS menijo, da pomlajevanje gozdov povečuje biotsko in strukturno pestrost, stabilnost in zdravstveno stanje, večji obseg dela v gozdovih pa je priložnost za slovensko lesnopredelovalno gospodarstvo. Ne nazadnje pa so naravne ujme povečale zanimanje slovenske javnosti za gozd in rezultate gospodarjenja v gozdovih.

ZGS poziva lastnike, naj izkoristijo ugodne razmere za delo v gozdu in naj ne čakajo na zadnji rok. Kdor pa se pred tem rokom ne bo lotil dela, ga bodo k ukrepanju pozvali v sodelovanju z gozdarsko inšpekcijo, nato pa, če bo treba, še s postopkom izvršbe po drugi osebi ali s prisilitvijo.