Tiskane izdaje
Ljubljana – Od natakarice se pričakuje »pomoč pri sporazumevanju s tujimi gosti (prevajanje) po potrebi oziroma predhodnem dogovoru oziroma na poziv« ali pa »poučevanje priprave avtohtonih jedi (žlikrofi, štruklji) po predhodnem dogovoru oziroma pozivu.«
Inovativnost delodajalcev pri navajanju dela na podlagi podjemnih pogodb oziroma pri razlagi zakonodaje je brezmejna, ugotavlja glavna inšpektorica za delo Nataša Trček. To je izpostavila ob predstavitvi dela inšpektorjev v preteklem letu.
Vsako leto več kršitev
Temeljna ugotovitev je, da so ob 14.691 inšpekcijskih pregledov inšpektorji ugotovili 33.360 različnih kršitev, izdali 10.791 različnih ukrepov in izrekli za približno 3,3 milijone evrov glob. Najpogostejše kršitve se ponavljajo iz leta v leto, pri (ne)plačilih za delo pa smo lani dosegli nov rekord. Razlika je le v tem, da praviloma ne gre za neizplačila, ki bi zajemala daljše časovno obdobje, ampak gre večinoma za neizplačilo ali zamudo pri izplačilu regresa in plač po zakonsko določenemu roku.
Če poudarkom glavne inšpektorice za delo dodamo ugotovitve tožilstva, je nespoštovanje delovnopravne zakonodaje alarmantno. Generalni državni tožilec Drago Šketa izpostavlja, da so tožilstva v zadnjih dveh do treh letih prejela kar 8500 ovadb zaradi kršitev pravic delavcev.
»To pripisujemo dejstvu, da se vse več delavcev v zadnjem obdobju neposredno obrača na policijo in tožilstva, ne pa toliko na inšpekcijske službe in delovna sodišča. Razmišljanja delodajalcev, ki najprej poskrbijo za lasten dobiček, potem morebiti za poravnavo obveznosti do poslovnih partnerjev, pozabijo pa na plačilo obveznosti do svojih zaposlenih, se vse bolj širi. Nepojmljivo je, da delavci ne dobivajo plačila oziroma delodajalci ne poravnajo svojih obveznosti. Saj nismo v obdobju sužnjelastništva oziroma agresivnega neoliberalnega kapitalizma. In vse bolj sem prepričan, da bi se morali vrniti na sistemsko ureditev, ki je veljala nekoč. Nekdanja služba družbenega knjigovodstva podjetjem ni sprostila izplačila plač, če delodajalci niso poravnavali davkov in prispevkov. Regulatorni mehanizmi, ki spremljajo izvrševanje delovne zakonodaje, bi morali biti bolj odzivni. Tožilstvo je s svojim represivnim aparatom zadnja možnost za reševanje teh vprašanj,« pravi prvi človek tožilstva.
Lomastenje kapitala
Da se spreminjamo v dehumanizirano družbo, ki jo razkraja brezobziren pohlep, meni tudi mariborski višji sodnik in profesor na mariborski in evropski pravni fakulteti dr. Zlatan Dežman. »Ves čas pristajamo na normalizacijo nenormalnega, država bi ravnala bolj optimalno, če bi se ukvarjala s pravičnejšo porazdelitvijo družbenega bogastva, ne pa z zaostrovanjem represije. Zanjo je že splošno znano, kakšen je njen (omejen) vpliv na preprečevanje kriminalitete, ki se razrašča zaradi potrošništva, ideologije nad ideologijami, med katerimi se najradikalnejše porajajo kot odziv na brezdušno lomastenje kapitala.«
Kršitve pravic delavcev Infografika: Delo
Da pa bo predvideno zaostrovanje kazenske zakonodaje – predlog spremenjenega kazenskega zakonika, ki zaostruje odgovornost velikih kršiteljev in niža dokazne standarde, je v državnozborskem postopku – imelo svoj učinek, je prepričan Goran Lukić iz Delavske svetovalnice. Tudi v njej zaznavajo vse več primerov hudih kršitev delovne in socialne zakonodaje – tudi pri takšnih in drugačnih »izvajalcih zunanjih storitev«.
Mnogi med njimi sodelujejo z državnimi oziroma javnimi ustanovami. »Tisto, kar zelo bode v oči, je predvsem to, da se naročniki, ki so javne ustanove, praviloma obnašajo kot klasični tržni subjekti, ki jih ne zanima nič drugega kot najnižja cena za opravljene storitve. Kar je absolutno sramotno. V vsakem primeru je nujno dodatno regulirati agencijsko delo in spremeniti zakonodajo javnih naročil, tako da bo enkrat za vselej v kateri koli fazi javnega naročanja onemogočeno sodelovanje s kršitelji delovne in socialne zakonodaje. Slika, da je večji kršitelj pravic delavcev zasebni sektor in manj javni, ni črno-bela. Tudi javni sektor dostikrat ve, da sodeluje s kršitelji pravic delavcev, a je zanje očitno vse bolj pomembna samo najnižja cena. Na koncu pa vemo, kdo plača to najnižjo ceno – delavci izvajalcev. Tako da ne gre samo za vprašanje, kje je več kršitev, ampak tudi, v kolikšni meri se te kršitve dogajajo in omogočajo,« pravi Lukić.
