Tiskane izdaje
Ljubljana – Obrambni strokovnjaki blizu premiera Mira Cerarja v neformalnih pogovorih poudarjajo nujnost zmanjšanja števila stalne sestave Slovenske vojske. S sedanjih – kot je zapisano v strateških dokumentih – 7600 pripadnikov omenjajo zmanjšanje na 5000.
Obrambni minister Janko Veber in načelnik generalštaba SV brigadir Andrej Osterman pa napovedujeta, da zmanjšanja ne bo. A spremembe bodo ne le dobrodošle, temveč nujne. Tako eden od ožjih premierovih svetovalcev, ki vztraja pri tem, da je za zagotovitev celotnega spektra varnosti (nacionalne, mednarodne in varnosti pred naravnimi nesrečami) dovolj, da stalna sestava Slovenske vojske (SV) šteje 5000 vojakov.
Matthias Eichenlaub iz Natovega informacijskega oddelka pravi, da je od vsake posamezne države članice Nata odvisno, kako veliko in kako oboroženo sestavo vojske ima: »Slovenija je zelo pomembna članica zavezništva, vseh 28 držav v Natu ima enake pravice«.
Na naše vprašanje, ali bi kakor koli vplivalo na zavezništvo, če bi Slovenija zmanjšala številčnost vojske, Eichenlaub odgovarja, da ne: »Velikost oboroženih sil Slovenije ne vpliva na enakopravnost članic, a naj vas spomnim, da so se prav vse članice na vrhu Nata prejšnji mesec v Walesu zavezale, da se bodo zavzemale za zagotovitev sredstev, zmogljivosti in predvsem za zagotovitev politične volje, potrebne za zagotovitev, da so v Natu še vedno pripravljene izpolniti vsak izziv. Ne dvomimo, da bo Slovenija še prispevala k naši kolektivni varnosti«.
Varnost zagotavlja 7600 vojakov
»Ministrstvo za obrambo predloga za zmanjšanje števila stalne sestave ne pripravlja«, sporočajo z ministrstva za obrambo in dodajajo, da minister Janko Veber »takšnega predloga ne podpira in zagovarja strokovno podprto stališče, da je 7600 pripadnikov stalne sestave SV tisto število, ki zagotavlja obrambno sposobnost države in ustrezno izpolnjevanje mednarodnih obveznosti«.
Zmanjšanju ostro nasprotuje tudi načelnik GŠ Andrej Osterman: »Odločno se bom zavzel, da številčni sestav SV ostane takšen, kot je. Prizadeval si bom, da odliv, ki nastane zaradi starostnega upokojevanja ali pa tudi zaradi sporazumnih odpovedi, nadomestimo s takšnim kadrom, ki bo izboljšal starostno strukturo SV. To je zelo pomembno za delovanje oboroženih sil, saj je povprečna starost častnikov in podčastnikov v SV danes 41 let, vojakov pa 31 let.«
Število mladih na minimumu
Pri vzpostavljanju sistema v oboroženih silah je zelo pomembna tudi starostna struktura (mladi vojaki, malo starejši častniki), čemur v SV ne sledijo v celoti. To priznava tudi Osterman. »Bomo pa poskusili to v prihodnje rešiti tako, da ko se upokojujejo starejši (tako častniki kot podčastniki), se zaposlujejo mladi vojaki, s čimer bi se približali želenemu kadrovskemu razmerju znotraj zavezništva – častnik, podčastnik, vojak = 1:2:5.«
A če je bilo še pred tremi leti številčno stanje v SV ugodno, je danes stanje, pravi Osterman, »na res skrajnem minimumu«. Manko štiristotih vojakov je po načelnikovem mnenju posledica varčevalnih ukrepov vlad, »svoje pa naredi tudi osip na zdravniškem pregledu, saj se na koncu od vseh, ki pokažejo interes za opravljanje vojaške službe, zaposli le okrog 40 odstotkov ljudi«.
Integracija obrambnega dela izziv za prihodnje
Eden izmed ciljev, zapisanih v veljavni srednjeročni program razvoja SV, je tudi integracija obrambnega in vojaškega dela, s čimer naj bi se vojaški sistem rešil odvečnega in prevelikega uradniškega dela. »Ta hip je težko oceniti, kaj bo z integracijo, kajti to zahteva temeljite analize samih procesov, upoštevati pa je tudi treba, da je generalštab organ v sestavi ministrstva za obrambo, tako kot je to tudi Uprava RS za zaščito in reševanje, in da zaradi tega veljajo določeni predpisi. Ta hip je integracija v obrambni štab le ena izmed možnosti, kajti tudi v nekaterih drugih državah razmišljajo o obrambnem štabu,« pravi Osterman. Združevanje bi sicer pomenilo racionalizacijo, a opozarja, da bi »vsak nov pristop lahko prinesel tudi nekatere slabosti, zaradi česar v tem trenutku brez temeljitih analiz težko rečem integraciji v celoti da oziroma v celoti ne. Vsekakor je pa to prihodnji izziv tako zame kot za celotni obrambni sistem«.
Premalo sredstev
Minister Veber je brigadirju Ostermanu »zagotovil, da se bo zmanjševanje sredstev za obrambo postopoma zaustavilo«, a pomanjkanje sredstev je še vedno »ključna težava za SV, kar se kaže predvsem pri vzdrževanju nekatere opreme, ki z leti zahteva več vzdrževanja, težavno pa je tudi zagotavljanje virov za modernizacijo, saj je preprosto ni«.
