Zmigajte svoje dijake in zaposlene
Januarja starta projekt, ki bo vse do maja vsak teden za dve dodatni uri razmigal dijake in zaposlene na srednjih šolah. Mladi so zaradi dolgih ur sedenja »obsojeni« na nezdrav življenjski slog. S preventivnim zunajkurikularnim gibalnim programom zMIGAJ!, za katerega je ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj odobrilo 2,8 milijona evropskega denarja, se jim ponuja priložnost, da začnejo bolj zdravo živeti, in kar je še zlasti pomembno, da so enakovredni soustvarjalci »bolj zdravih« vsebin.
Gre za prvi projekt te vrste v Sloveniji, namenjen srednjim šolam in dijaškim domovom. V pilotni fazi načrtujejo s programom pokriti štiri segmente: dijaške domove, gimnazijski program, srednji strokovni tehniški program in poklicni program. Na tej osnovi pa bodo v šolskem letu 2024/25 program lahko začele izvajati tudi druge srednje šole. Javni razpis bo predvidoma objavljen aprila prihodnje leto, šole pa bodo lahko v njem sodelovale še vse do leta 2028. Posebnost programa zMigaj! je, da ga bodo pomagali oblikovati tudi dijaki, prav tako bo ura vadbe na teden omogočena zaposlenim na šolah oziroma v dijaških domovih
Po besedah vodje skupine SLOfit na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani dr. Gregorja Juraka program prinaša tudi več možnosti bodisi za vključitev že obstoječih kadrov na šolah, ki imajo manjšo obremenitev, bodisi za zaposlitev novih kadrov različnih profilov. Zaposlitev znotraj projekta bo polovična, najbolj kompetenten kader bodo športni pedagogi z magisterijem iz športne vzgoje, na zaposlitev pa lahko računajo tudi diplomanti prve stopnje športne vzgoje, kineziologi in trenerji oziroma srednješolski učitelji drugih predmetov z afiniteto do gibanja. Projekt predvideva dobrih dvajset zaposlitev.
Najstniki imajo povsem drugačen cirkadiani ritem, kar pomeni, da zjutraj težko vstajajo in zvečer hodijo pozno spat. Dve uri za dnevno svetlobo so. Zato bi morali razmišljati, da se pouk za dijake začne kasneje. Seveda pa bi se tudi končal kasneje.
Dr. Gregor Jurak
Umestitev v urnik kot največji izziv
Jurak vidi največji izziv projekta v ustrezni umestitvi dodatnih ur gibanja v urnik in v tem, da pritegnejo čim več dijakov. Kako pa utegne na odziv vplivati njihova preobremenjenost, o kateri je tolikokrat slišati? »Naši dijaki so časovno bistveno manj obremenjeni od vrstnikov v tujini. V tujini lahko pouk poteka tudi do popoldneva, je pa res, da ga marsikje kasneje začnejo. Na to smo v okviru prizadevanj po bolj prijazni šoli že večkrat opozorili. Najstniki imajo povsem drugačen cirkadiani ritem, kar pomeni, da zjutraj težko vstajajo in zvečer hodijo pozno spat. Dve uri za dnevno svetlobo so. Zato bi morali razmišljati, da se pouk za dijake začne kasneje. Seveda pa bi se tudi končal kasneje,« odgovarja Jurak.
Prijave že zbirajo
Srednje šole in dijaški domovi se lahko v pilotni program zMIGAJ! prijavijo prek info@slofit.org.
Ključni izziv, ki ga s projektom nagovarjajo, je po Juraku ta, da je mladim v osnovnih šolah na voljo vrsta programov, v srednjih pa bistveno manj: »Klubi in društva po večini ponujajo programe, ki so usmerjeni v tekmovalni šport ali pa plačljive programe, ki niti ne nagovarjajo vseh mladostnikov.«
Čim več na zraku
Pripravo inovativnih preventivnih gibalnih programov za krepitev zdravja za dijake bo v partnerstvu z Republiškim zavodom za šport Planica strokovno podprla raziskovalna skupina SLOfit Fakultete za šport Univerze v Ljubljani. Šole in domovi lahko računajo na strokovno pomoč pri načrtovanju in izvedbi gibalnih programov, prilagojenih njihovim potrebam, zmožnostim in zanimanjem, vključevali pa bodo različne, z zdravjem povezane gibalne dejavnosti, kot so ples, borilne veščine, posebej zasnovane igre, fitnes, jogo, plezanje, orientacijo in druge dejavnosti, zanimive dijakom in v skladu s cilji programa. Programi bodo potekali v šolskem ali domskem okolju, kolikor bo mogoče pa na prostem, saj imajo srednje šole, kot poudarja Jurak, »na splošno slabe pogoje dela«.
Ekipa SLOfit bo poleg priprave strokovnih izhodišč poskrbela tudi za strokovno usposabljanje kadra, ki bo vodil program, pomagala bo šolam pri izvedbi, spremljanju in evalvaciji gibalnih programov ter ovrednotila njihov vpliv na zdravje, počutje, telesno zmogljivost in gibalno pismenost dijakov in zaposlenih.
Ali kot pravi Gregor Jurak: »Človek mora imeti telesne zmogljivosti oziroma gibalno kompetentnost, da sploh uživa v športu, ko to ima, lahko z razumevanjem pristopi k zadevi in jo osvoji za celotno življenje. To je tudi koncept, ki ga bomo v okviru programa poskusili izpeljati.«
