Tiskane izdaje
Ljubljana − Slovenijo in posamezne turistične destinacije v deželi na sončni strani Alp, med Jadranom in Panonijo, so različni promotorji turizma v zadnjih letih povzdignili v turistično meko, ki je ne kaže izpustiti. V letu 2016 bo Slovenija prednostna destinacija tudi za Evropsko združenje turističnih agentov in organizatorjev potovanj.
Na 18. slovenski turistični borzi, ki poteka te dni v Ljubljani, ki je na slovenskem turističnem trgu prava zvezda, se tuji partnerji seznanjajo s slovensko turistično ponudbo. Turističnim delavcem iz več kot sto podjetij − šest desetin jih je na sejmu prvič − iz več kot 30 držav bo v individualnih pogovorih svojo ponudbo predstavilo več kot 130 slovenskih podjetij oziroma podjetij iz Slovenije.
Med tujimi turisti prevladujejo gostje iz sosednjih Italije in Avstrije ter iz Nemčije, ki pripotujejo večinoma po cesti: z avtobusi, za katere od letošnjega aprila končno veljajo preprostejša pravila igre, ali z lastnimi vozili.
V svetu je turizem najhitreje rastoča gospodarska panoga, ki s skoraj sedem tisoč milijardami evrov ustvarja desetino svetovnega BDP in 277 milijonov delovnih mest. Pri nas pa je lani z dobrima dvema milijardama evrov k skupnemu slovenskemu izvozu prispeval več kot tretjino. V skupen BDP je prispeval 13 odstotkov, prav tolikšen je delež zaposlenih v turizmu med vsemi zaposlenimi.
Po svetovnem indeksu turistične konkurenčnosti je Slovenija (v letu 2013) zdrsnila na 36. mesto med 140 državami. Med posameznimi kazalniki je kritično 92. mesto v kategoriji politika in zakonske omejitve, 76. mesto infrastrukture letalskega prometa in najbolj 111. mesto v kategoriji cenovne konkurenčnosti. Spodbudno je izboljševanje položaja v kategoriji turistične infrastrukture, kjer je Slovenija na 14. mestu, torej v prvi desetini držav.
Letošnje leto se zdi pravzaprav bolj optimistično kot zadnji dve, čeprav tega optimizma še ne čutijo prav vsi. V začetku maja je vodenje direktorata za turizem in internacionalizacijo prevzela Eva Štravs Podlogar, ki je napovedala, da bo ena njenih prvih nalog ponovna »osamosvojitev« Slovenske turistične organizacije, to pa naj bi se zgodilo 1. julija.
»Prizadevala si bom zagotoviti več evropskih sredstev za promocijo, prepričati državljane, kako pomemben je turizem za našo državo in premalo izkoriščen in s takšnim dogodkom, kot je Expo, doseči boljšo prepoznavnost države,« napoveduje nova − za zdaj začasna − direktorica.
Za promocijo turizma bo Slovenija letos namenila verjetno doslej največ: skupaj skoraj deset milijonov evrov.
V turizmu zaposlenih 104.500 Slovencev
Turizem ni samo najhitreje rastoča gospodarska panoga na svetu, ki s 7600 milijardami dolarjev ustvarja deset odstotkov svetovnega BDP in 277 milijonov delovnih mest. Še bolj pomembna je za slovensko gospodarstvo, saj je turizem lani prinesel državi 2,2 milijarde deviznega priliva, 12,7 odstotka BDP, neposredno je zaposlil 31.000, posredno pa je v turizmu zaposlenih 104.500 Slovencev. Zakaj bi takšni panogi posvečali tako malo pozornosti, kot ji?
Vsi sogovorniki so včeraj menili, da bi Slovenija morala za promocijo nameniti najmanj 20 milijonov evrov (ali en odstotek prihodka tujskega turizma v državi), to je trikrat več kot doslej. Letos bo Slovenija za promocijo turizma namenila verjetno največ doslej. Iz proračuna naj bi prišlo približno 6,2 milijona, iz EU-sredstev 3,6 milijona evrov, torej kar 9,8 milijona evrov (če bodo evropska sredstva izkoristili, seveda). Poleg tega je tudi pet milijonov evrov za Expo v Milanu predvsem v funkciji promocije turizma, čeprav je bilo že v prvem tednu na račun slovenske predstavitve veliko pripomb in kritik, saj je mogoče v nastopu na svetovni razstavi še marsikaj spremeniti.
Razvoju turizma v Evropi je treba letos prišteti še 30-odstotno znižanje vrednosti evra, padec cen nafte, napovedano gospodarsko rast v večini evropskih držav in precej bolj naklonjeno vreme v primerjavi s katastrofalnim lanskim.
Kaj pomaga promocija brez vizumov?
Med izgubljenimi priložnostmi so najverjetneje številni potencialni gostje iz novih bolj oddaljenih trgov, ki k nam ne pridejo predvsem zaradi težav z vizumi in včasih zaradi slabih letalskih povezav. »Način zagotavljanja vizumov za številne daljne države (Južna Koreja, Kitajska, Indija, Saudska Arabija, Azerbajdžan, Kazahstan, Belorusija, Turčija ...), od koder bi lahko dobili lepo število dobrih gostov, je neprimeren in vsega obsojanja vreden,« je misel, ki so nam jo včeraj povedali trije vrhunski in prekaljeni turistični operativci, ki so se vračali z največje turistične borze v Dubaju. Zdi se, kakor da bi odgovorni uradniki z zunanjega ministrstva delali proti interesom slovenskega turizma, so prepričani vsi naši sogovorniki. »To je naša največja rakasta rana. Zunanje ministrstvo se obnaša, kakor da bi bili vsi tujci iz določenih držav teroristi,« je očital direktor Združenja slovenskih naravnih zdravilišč Iztok Altbauer. Če bomo hoteli iz čezmorskih držav dobiti pomembno število tujcev, se bo moralo zunanje ministrstvo drugače prilagoditi svojemu gospodarstvu.
Direktor agencije Rene Boris Biček, ki obvlada ruski trg in trg nekdanje Sovjetske zveze, je ocenil, da je ruskih gostov 24 odstotkov manj. »Velika napaka je, da gre na parado v Moskvo samo zunanji minister. Če bi hoteli pomagati slovenskemu gospodarstvu, bi moral iti tudi predsednik države. To bi bil izjemno pozitiven signal, ki bi rodil sadove, ko bo konec sankcij proti Rusiji. Tedaj bomo spet med tistimi, ki bomo potegnili kratko,« meni Boris Biček.
Prav ruski lastnik Zdravilišča Rogaška Zdravstvo Sergej Kacijev je tisti, ki zdaj vlaga največ v slovenski turizem, saj bo v obnovo GH Rogaška, v obnovo termalnih prostorov, v nov hotel Atlantida in gradnjo novih apartmajev v Rogaški investiranih skoraj 20 milijonov evrov. Nikjer drugje v Sloveniji ne bo toliko turističnih naložb. Le nekaj milijonov še na Bledu in največ osem milijonov (v vsem letošnjem letu) v Portorožu. Portoroški turizem je sploh v precejšnjih težavah zaradi lastnikov, ki mrzlično iščejo kupce in jih bolj zanima prodaja hotelov kot vlaganja. Poleg tega se zapleta tudi pri turistični strategiji in viziji na občinski ravni. Skoraj nihče na Primorskem ne vlaga v nujno turistično infrastrukturo: predvsem v kolesarske steze, golfu nasprotuje državna administracija, nihče ne omogoča podaljšanja portoroške letališke steze.
Celo lepih občinskih projektov o vlaganjih v turistično infrastrukturo med Izolo in Koprom zaradi pohlepa po zaslužku z vinjetami ne bodo mogli uresničiti. Na Primorskem še najbolje cveti turistični posel Marjanu Batagelju in Postojnski jami, ki si izjemno prizadeva vlagati v promocijo in izboljševanje ponudbe, kar se tudi pozna pri številu obiskovalcev in prihodkih.
Smučarska dežela, ki nazaduje
V slovensko smučarsko industrijo, ki brez večjih vlaganj v zadnjih petih letih nevarno stagnira, se kljub vsemu izplača vlagati, zatrjujejo v Združenju slovenskih žičničarjev. Optimizem med drugim gradijo tudi na lanskem obisku smučišč, kjer so našteli približno 1,1 milijona smučarjev.
»S tem smo zmerno zadovoljni. Nekatera smučišča so obenem uspešno reprogramirala dolgove, kar je spodbudno. To ne pomeni, da težav ni več, toda vendarle kaže na bolje,« je pojasnil sekretar gospodarskega združenja Danilo Brecelj. Aduti žičničarjev so dobri – gorske občine zadnja leta ustvarijo slabo četrtino vseh turističnih prihodkov pri nas, evro na smučišču pa se v dolini oplemeniti od šest- do osemkrat. Toda resnejših naložb v nasprotju s konkurenco v bližnji in bolj oddaljeni soseščini pri nas ni. »Državo opozarjamo, da ne bi zaostali toliko, da bi bile posledice nepopravljive. Opazujemo naložbe v Srbiji, Bosni, tudi v Makedoniji, Bolgariji in Romuniji ter še posebno na Slovaškem in tradicionalnih alpskih državah. Upajmo, da nismo preveč zamudili,« je opozoril Brecelj.
Turistične kmetije cvetijo
Število turističnih kmetij se je od leta 2000 podvojilo, predvsem zaradi velikega povpraševanja in spodbude države z razpisi. Danes je v Sloveniji 850 turističnih kmetij, 400 z nastanitvenimi kapacitetami, druge so predvsem izletniške kmetije in osmice. »Nekaterim se obisk stalno povečuje. Veliko je odvisno od lokacije, uporabe novodobnih medijev. Imamo kar 50 turističnih kmetij, kjer sploh ni interneta. Kmetije tudi različno obravnavajo usmeritev v turizem. Nekateri se odločijo, da se bodo s tem preživljali in za ta cilj trdo delajo, drugim je pa to samo za priboljšek,« pravi predsednik Združenja turističnih kmetij Slovenije Venčeslav Tušar. Turistične kmetije so zasedene od 80 do 100 dni na leto, Tušar si želi, da bi zasedenost dvignili na vsaj 120 dni na leto.
Turistične kmetije predstavljajo le nekaj odstotkov slovenskega turizma, imajo namreč le okoli 5000 ležišč. Najbolj pogrešajo več promocije, saj so na tujih sejmih ponavadi skrite. Povsem drugače je v Avstriji, kjer je tovrstni turizem najbolj razvit. Turističnih kmetij je samo na avstrijskem Koroškem okoli 600.
