Župani so pričakovali več, dobili bodo manj
Vlada naj pri izračunu primerne porabe upošteva dolžine cest in velikost površine lokalne skupnosti.
Odpri galerijo
Če vse občine dobijo manj, tudi politična pripadnost županov ni več pomembna. Foto Blaž Močnik
Župani 11 občin zahodne Slovenije so zaprepadeni, saj bi jim sprejetje spremembe zakona o financiranju občin na letni ravni odščipnilo skoraj dva milijona evrov. Za hribovite občine z manjšim številom prebivalcev bi pričakovali več denarja, ne pa manj, so bili včeraj enotni.
»Zakon je bil že v izvoru krivičen, saj država ne loči vzdrževanja cest v Panonski nižini ali v našem hribovitem svetu,« je navedel briški župan Franc Mužič. Njegov kolega iz občine Gorenja vas-Poljane Milan Čadež je šel še dalje: »Naše občine so po površini velike, a s precej nižjo gostoto prebivalstva od slovenskega povprečja. Ne upošteva se zahtevnost gradnje na hribovitih terenih. Občinskih cest je pri nas za dolžino od Ljubljane do Münchna, od tega je 200 kilometrov cest za šolske prevoze od 400 metrov nadmorske višine do več kot 1000 metrov.« S sprejetim predlogom bi občino država prikrajšala za 200.000 evrov na leto.
Vlada predlaga spremembo financiranja občin, ki da drastično spreminja razmerja financiranja med občinami. Predvsem je sporna formula za izračun primerne porabe, kjer se znižuje vpliv dolžine cest in površine lokalne skupnosti. Za vse občine to pomeni občutno manj denarja v proračunu po izračunih. ki sta jih pripravila Združenje občin Slovenije in Skupnost občin Slovenije, poudarjajo v lokalnih skupnostih.
Idrijski župan Tomaž Vencelj je opozoril, da za šolske prevoze lokalna skupnost v proračunu na leto rezervira pol milijona evrov, kar 15 odstotkov denarja iz naslova primerne porabe pa nameni za zimsko službo. »V gospodarsko ugodnem času smo pričakovali več denarja, ne pa manj, zato smo se morali odzvati,« je dejal. Prvi mož Bovca Valter Mlekuž je bil ogorčen, češ da bo po površini četrta največja slovenska občina s petmilijonskim letnim proračunom ostala brez približno sedmih odstotkov prihodkov. Jože Sodja, župan Bohinja, je izračunal, da bi 152.000 evrov pomenilo za nekaj odstotkov tanjši proračun. »Država nam daje nove naloge in obremenitve, toda občine ne bodo mogle delovati tako, kot občani pričakujejo.«
Za dobrih 150 tisočakov bi bila prikrajšana tudi občina Kanal ob Soči. »Ali bo občina postala zgolj bankomat, ki nima nikakršne možnosti za razvojne naložbe, kar bi sicer morala biti naloga občine?« se sprašuje županja Tina Gerbec. V isti rog je pihnil tudi cerkljanski župan Gašper Uršič z izračunom, da bo občina izgubila 180.000 evrov: »Spet bomo prikrajšani že za vzdrževanje osnovne infrastrukture.«
Tolminski gostitelj županskega protesta Uroš Brežan je sicer pohvalil namen ministra za javno upravo Rudija Medveda za sistematično zniževanja stroškov občin s svežnjem predlogov, ki so nared za obravnavo v državnem zboru. A da je s predlogom sprememb o financiranju občin udaril povsem mimo. Obenem pa je še opozoril: »Druži nas tudi skrb za razvojne možnosti zaradi nove prihajajoče finančne perspektive, saj smo umeščeni v zahodno kohezijsko regijo, ki bo ostala praktično brez evropskega denarja, saj osrednji del Slovenije dviguje povprečje razvitosti.«
Župani so zato ministra Medveda pozvali, naj umakne predlagano formulo za izračun primerne porabe iz zakona o financiranju občin in da v prihodnje v izračunu poveča pomen cest in površine. Vlado pa so dregnili, naj vsem občinam s povprečnino zagotovi dodaten denar za občinske naloge in najde način za zagotovitev evropskih ali državnih razvojnih sredstev tudi za manj razvita, demografsko ogrožena in redko poseljena območja v zahodni Sloveniji. Naj tudi pospeši vlaganja v cestno in železniško infrastrukturo in končno v državnem proračunu zagotovi tudi denar za izvajanje razvojnega dela zakona o Triglavskem narodnem parku.
»Zakon je bil že v izvoru krivičen, saj država ne loči vzdrževanja cest v Panonski nižini ali v našem hribovitem svetu,« je navedel briški župan Franc Mužič. Njegov kolega iz občine Gorenja vas-Poljane Milan Čadež je šel še dalje: »Naše občine so po površini velike, a s precej nižjo gostoto prebivalstva od slovenskega povprečja. Ne upošteva se zahtevnost gradnje na hribovitih terenih. Občinskih cest je pri nas za dolžino od Ljubljane do Münchna, od tega je 200 kilometrov cest za šolske prevoze od 400 metrov nadmorske višine do več kot 1000 metrov.« S sprejetim predlogom bi občino država prikrajšala za 200.000 evrov na leto.
1,8
milijona evrov na leto bi izgubile zahodnoslovenske občine s spremembo zakona
milijona evrov na leto bi izgubile zahodnoslovenske občine s spremembo zakona
Vlada predlaga spremembo financiranja občin, ki da drastično spreminja razmerja financiranja med občinami. Predvsem je sporna formula za izračun primerne porabe, kjer se znižuje vpliv dolžine cest in površine lokalne skupnosti. Za vse občine to pomeni občutno manj denarja v proračunu po izračunih. ki sta jih pripravila Združenje občin Slovenije in Skupnost občin Slovenije, poudarjajo v lokalnih skupnostih.
Idrijski župan Tomaž Vencelj je opozoril, da za šolske prevoze lokalna skupnost v proračunu na leto rezervira pol milijona evrov, kar 15 odstotkov denarja iz naslova primerne porabe pa nameni za zimsko službo. »V gospodarsko ugodnem času smo pričakovali več denarja, ne pa manj, zato smo se morali odzvati,« je dejal. Prvi mož Bovca Valter Mlekuž je bil ogorčen, češ da bo po površini četrta največja slovenska občina s petmilijonskim letnim proračunom ostala brez približno sedmih odstotkov prihodkov. Jože Sodja, župan Bohinja, je izračunal, da bi 152.000 evrov pomenilo za nekaj odstotkov tanjši proračun. »Država nam daje nove naloge in obremenitve, toda občine ne bodo mogle delovati tako, kot občani pričakujejo.«
Občine kot bankomat?
Za dobrih 150 tisočakov bi bila prikrajšana tudi občina Kanal ob Soči. »Ali bo občina postala zgolj bankomat, ki nima nikakršne možnosti za razvojne naložbe, kar bi sicer morala biti naloga občine?« se sprašuje županja Tina Gerbec. V isti rog je pihnil tudi cerkljanski župan Gašper Uršič z izračunom, da bo občina izgubila 180.000 evrov: »Spet bomo prikrajšani že za vzdrževanje osnovne infrastrukture.«Župani enajstih občin so se protestno zbrali v Tolminu.
Predlog sprememb o financiranju občin je udaril povsem mimo.
Ministra Rudija Medveda so pozvali, naj v izračunu poveča pomen cest in površine občin.
Želijo tudi denar za razvojni del zakona o TNP.
Predlog sprememb o financiranju občin je udaril povsem mimo.
Ministra Rudija Medveda so pozvali, naj v izračunu poveča pomen cest in površine občin.
Želijo tudi denar za razvojni del zakona o TNP.
Tolminski gostitelj županskega protesta Uroš Brežan je sicer pohvalil namen ministra za javno upravo Rudija Medveda za sistematično zniževanja stroškov občin s svežnjem predlogov, ki so nared za obravnavo v državnem zboru. A da je s predlogom sprememb o financiranju občin udaril povsem mimo. Obenem pa je še opozoril: »Druži nas tudi skrb za razvojne možnosti zaradi nove prihajajoče finančne perspektive, saj smo umeščeni v zahodno kohezijsko regijo, ki bo ostala praktično brez evropskega denarja, saj osrednji del Slovenije dviguje povprečje razvitosti.«
Župani so zato ministra Medveda pozvali, naj umakne predlagano formulo za izračun primerne porabe iz zakona o financiranju občin in da v prihodnje v izračunu poveča pomen cest in površine. Vlado pa so dregnili, naj vsem občinam s povprečnino zagotovi dodaten denar za občinske naloge in najde način za zagotovitev evropskih ali državnih razvojnih sredstev tudi za manj razvita, demografsko ogrožena in redko poseljena območja v zahodni Sloveniji. Naj tudi pospeši vlaganja v cestno in železniško infrastrukturo in končno v državnem proračunu zagotovi tudi denar za izvajanje razvojnega dela zakona o Triglavskem narodnem parku.
