Tiskane izdaje
Ljubljana – V Skupnosti občin Slovenije in Združenju občin Slovenije (ZOS) napovedujejo ustavno presojo, če bo vlada še naprej vztrajala pri zmanjšanju prihodkov občin, ne pa tudi njihovih stroškov. Po dveh usklajevanjih, ki so se končala brez dogovora o povprečnini in drugih rezov v občinske finance, se bodo župani danes znova sestali z ministrstvom za finance.
Vlada predlaga povprečnino v višini 494 evrov na občana, občine zahtevajo, da ostane na ravni letošnjega leta, torej 536 evrov, čeprav bi glede na metodologijo, določeno v zakonu o financiranju občin, povprečnina morala znašati 662 evrov. V ZOS opozarjajo, da znaša razlika med povprečnino v zakonu o financiranju občin in povprečnino, ki jo predlaga vlada, 344 evrov.
Vlada z novelo zakona o izvrševanju proračunov 2014/2015 občinam v prihodnjem letu jemlje 127 milijonov evrov; 86 milijonov evrov povprečnin, 23 milijonov evrov za sofinanciranje evropskih projektov in po novem še 18 milijonov evrov iz dohodnine. Občinam, kjer prihodki od dohodnine presegajo primerno porabo, bodo tako pripadli prihodki od dohodnine samo do višine primerne porabe.
Župani so pripravljeni popustiti samo v primeru, če bo vlada privolila v zmanjšanje stroškov občin, torej tudi manj nalog, ki jih določa 282 zakonskih predpisov. V Skupnosti občin Slovenije (SOS) opozarjajo, da je od 90 do 95 odstotkov denarja, ki ga dobijo občine, razdeljenega za zakonsko določene naloge. Med največje spada skrb za vrtce, kjer v povprečju 30 odstotkov stroškov plačajo starši, občine pa vse drugo.
Bodo občine zapirale oddelke vrtcev?
Tudi zato so v občinah pri vrtcih predlagali nekaj sprememb, je povedal predsednik ZOS Robert Smerdelj: »Predlagali smo povečanje normativov, vendar je bilo to zavrnjeno. Zdaj bodo občine lahko varčevale le tako, da bodo zapirale nepopolne oddelke. To lahko naredijo, saj se občina odloča o številu oddelkov.«
Skrb občin so tudi plačila šolskih prevozov, sofinanciranje pomoči na domu, župani že napovedujejo, da bo manj denarja za kulturo, šport, humanitarne dejavnosti, socialo. Ob zmanjšanju ali celo ustavitvi plačil gasilcem in civilni zaščiti si ni mogoče predstavljati, kaj bo v primeru naravnih nesreč.
Smerdelj je opozoril, da predlog vlade, po katerem naj bi občine privarčevale okoli 80 milijonov evrov, ne zdrži: »Šlo bo kvečjemu za deset milijonov evrov.« Prepričan je tudi, da sploh ne gre za varčevanje: »Pričakujejo 18 milijonov evrov prihranka na področju plač. To ne bo dodatnih 18 milijonov evrov v proračun. To je nekaj, česar nam ne bo treba plačati.«
V občinah ne verjamejo, da bi e-dražba na področju javnega naročanja lahko prinesla deset milijonov evrov. Kar 40 milijonov evrov več naj bi po izračunih finančnega ministrstva občine dobile iz nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ), če bi uporabljale nove zemljiške evidence. »Realno je številka čisto drugačna. Uporaba novih evidenc bo sprva samo strošek, poleg tega občine nimajo dostopa do evidence neplačnikov, ki jih je vedno več in je prihodkov iz leta v leto iz NUSZ vedno manj.« V SOS so poleg tega prepričani, da gre za mešanje jabolk in hrušk, saj je NUSZ neposredni dohodek občin in ga občine ne dobijo iz državnega proračuna.
»Tudi ob predlaganem znižanju primerne porabe občinam ne bi smelo zmanjkati sredstev za izvajanje zakonskih nalog. Poleg primerne porabe imajo občine tudi druge prihodke - teh je v strukturi prihodkov 46 odstotkov, imajo pa tudi sredstva iz preteklih let, s katerimi bodo lahko izvajale programe in investicije,« so sporočili z ministrstva za finance.
Opozarjajo, da je letos za primerno porabo občin zadoščala dohodnina, zdaj bo potrebna izravnava iz državnega proračuna. Ocenjujejo, da bi država v proračunu pri povprečnini 494 evrov privarčevala 72 milijonov, če ne bi sofinancirala projektov, poudarjajo, da ne gre za evropske projekte, pa 21 milijonov evrov.
