Žužemberk bo na obvoznico čakal vsaj še pet let

Žužemberk – Čeprav je občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) za nujno potrebno obvoznico mimo Žužemberka šele pri odločevalcih v državnih službah, na občini gradnjo napovedujejo že za leto 2019, promet pa da bo po novi cesti stekel do leta 2023. Žužemberk se že leta utaplja v prometu.

Župan Franc Škufca je za Delo povedal, da je obvozna cesta vrisana že v občinskem prostorskem načrtu (OPN) iz leta 2014, pred poldrugim mesecem pa so OPPN posredovali na 34 državnih služb. »Zapletov pri izdaji soglasij ne pričakujem, saj smo prostorski akt pripravili strokovno,« je dejal Škufca.

Na Direkciji RS za infrastrukturo je Sabina Ferfolja povedala, da so izdelali študijo upravičenosti gradnje ter idejno in projektno nalogo za obvoznico. Koliko zemljišč bo treba za 2500 metrov obvoznice odkupiti, na direkciji še ne vedo. Suha krajina bo s prometnico dobila tudi prvi predor v dolžini 450 metrov, ki bo potekal pod vzhodnim delom strmega pobočja Kleka. Na vprašanje Dela, kdaj bi lahko začeli graditi, so na direkciji odgovorili, da tega še ne morejo napovedati, saj obvoznica, ki bo predvidoma stala 14,3 milijona evrov, še ni umeščena v prostor.

»V proračunu direkcije za infrastrukturo to in prihodnje leto ni zagotovljenega denarja za izvedbo projekta, saj vse trenutne aktivnosti vodi, naroča in financira občina Žužemberk, ki je dolžna umestiti novo regionalno cesto v prostor,« je povedala Sabina Ferfolja in dodala, da bo cesta zagotovo tudi zgrajena, saj je uvrščena v načrt razvojnih programov države.

Obveljala severna trasa

Po besedah župana Škufce sta bili v igri dve trasi; južna bi malce pred Praprečami, gledano iz Ivančne Gorice, prečkala Krko, potekala mimo Stavče vasi do priključka na cesto proti Kočevju in se za vasjo Jama z viaduktom povezala s cesto pri Dvoru. Obveljala je krajša, severna trasa, ki bo pred naseljem Prapreče zavila levo in se nato pod Cvibljem priključila na cesto Žužemberk–Trebnje, jo prečkala in se spustila v predor, ki se bo končal pri zbirno-reciklažnemu centru, ter se nato navezala na obstoječo regionalno cesto Žužemberk–Dvor–Soteska.

Ozko cestno grlo v suhokrajinskem središču Žužemberk po besedah Škufce pomeni stalno nevarnost za vse udeležence v prometu, pri čemer so najbolj ogroženi pešci, kolesarji in motoristi. Po uradnem štetju prometa se skozi staro mestno jedro prebija 3200 motornih vozil na dan, Škufca pa je povedal, da v poletni sezoni številka poskoči tudi do 8000. Med vozili je veliko tovornjakov, ki se skozi Žužemberk izognejo plačilu avtoceste, kar med prebivalci povzroča veliko nejevolje. »Če želimo poleg turizma razvijati tudi gospodarstvo, nujno potrebujemo obvoznico, ki bo sprostila promet in ne bo moteča za ljudi,« je dejal Škufca.