Tiskane izdaje
New York - Združene države kljub znakom, da se bo ukrajinska kriza morda razpletla za pogajalsko mizo, stopnjujejo vojaški pritisk na Rusijo. Krepijo sodelovanje s poljskimi in baltiškimi zračnimi silami, pred grško obalo pa je letalonosilka, s katere imajo dostop do ukrajinskega zračnega prostora. Toda večina analitikov meni, da je ruska okupacija polotoka Krim novo geopolitično dejstvo.
Ameriški obrambni minister Chuck Hagel je včeraj senatnemu odboru za zunanjo politiko sporočil, da je ukazal okrepiti ameriško obrambo in svarilne ukrepe. Med slednje sodijo skupne vaje s poljskimi zračnimi silami, povečali so tudi sodelovanje v misiji Nata pri nadzoru zračnega prostora nad Baltikom. Poveljnik vrhovnega štaba, general Martin Dempsey, je senatorjem potrdil, da je ruskemu kolegu Valeriju Gerasimovu, s katerim sta sredi januarja prvič v zgodovini podpisala načrt o vojaškem sodelovanju, odpovedal vse skupne aktivnosti.
Hagel je senatorjem sicer ponovil sporočilo predsednika Baracka Obame, da je najboljši odgovor na rusko agresijo diplomatski in gospodarski pritisk, ne pa vojaško zaostrovanje. Dempsey je senatorje hkrati opozoril, da je ukrajinska kriza poudarila, kako pomembno je vzdrževati ustrezno vojaško pripravljenost, »svet okoli nas je nepredvidljiv in dokaj nevaren, zato ne smemo podcenjevati prihodnjih varnostnih izzivov ali biti preveč prepričani, da jih povsem razumemo«.
McCainove obtožbe
Slednje je sprožilo opozorila desnice, da bo zadnje predlagano varčevanje v vojski še okrepilo nevarnost izbruha novih kriznih žarišč po svetu, saj bo zmanjšalo strah pred morebitnimi ameriškimi ukrepi. Republikanski senator John McCain je vojaške obveščevalce in Belo hišo hkrati obtožil, da so povsem spregledali namere ruskega predsednika Vladimirja Putina. McCain od izbruha krize vodi napade desnice na Belo hišo, da je z medlo in nepremišljeno zunanjo politiko oslabila ZDA in spodbudila rusko ravnanje.
Republikanci, ki so doslej oboževali Obamo, da je tiran, ki zlorablja vzvode izvršne oblasti, so hitro združili glas v ugotovitvah, da je šibek voditelj, ki »se igra s frnikolami«, medtem ko Putin zmaguje v geopolitičnem šahiranju. Toda za zdaj niso ponudili drugačnih rešitev, kot se jih loteva administracija, pozivi k odločnim sankcijam pa so včeraj še nekoliko potihnili, ko je Kremelj zagrozil s protiukrepi in so mediji naštevali, katere ameriške naložbe v Rusijo bi bile prizadete.
Umirile so se tudi kritike neodločne diplomacije Evropske unije, ko je predsednik evropske komisije José Manuel Barroso napovedal 11 milijard evrov pomoči Ukrajini. Toda analitiki v ZDA še vedno menijo, da bo Evropa, ki je gospodarsko veliko bolj povezana z Rusijo, »precej hitreje pripravljena privoliti v sedanji status quo«, kot je prepričan Peter Baker iz New York Timesa.
Tudi Robert Gates, nekdanji obrambni minister in šef osrednje obveščevalne agencije Cia, je pesimist pri iskanju hitre rešitve v zaostrenih razmerah med Rusijo in Zahodom. Po njegovih besedah Putin »natančno ve, kaj počenja, ko poskuša obnoviti ruski vpliv in delni nadzor nad nekdanjimi republikami Sovjetske zveze«.
Ruslan Puhov, direktor moskovske analitične organizacije CAST, je v New York Timesu včeraj trdil, da si Putin ne želi odcepitve polotoka Krim, ker bi to zmanjšalo vpliv Kremlja v Ukrajini. Po njegovih besedah bo Moskva zahtevala in dobila največjo možno avtonomijo za regijo, ta pa bo z več kot milijonom proruskih volivcev ostala element za destabilizacijo Ukrajine.
