Tiskane izdaje
New York – Zvezno sodišče v prestolnici Washington je razsodilo, da je zbiranje podatkov o telefonskih klicih Američanov, ki ga izvaja Nacionalna varnostna agencija (NSA), neustavno. Ker gre za nacionalno varnost, je sodnik zaustavil uveljavitev razsodbe, dokler ne bo razrešena pritožba vlade. Zadnjo besedo bo skoraj zagotovo imelo vrhovno sodišče kot varuh ustave.
Tožbo proti NSA je vložilo pet tožnikov, na čelu s konservativnim aktivistom Larryjem Klaymanom, sodnik Richard Leon pa je agenciji prepovedal zbiranje telefonskih metapodatkov (gre za podatke o telefonski številki klicatelja, klicani številki, lokaciji obeh, času trajanja klica ...) za dva tožnika. Čeprav velja odločitev, da množično zbiranje, hranjenje ter obdelava tovrstnih nalogov pomenijo kršitev ustave, je sodnik sklenil, da sodba ne bo dokončna, dokler vlada ne bo vložila pritožbe, kar bi lahko trajalo pol leta. To skoraj zagotovo pomeni, da bo zadnjo besedo imelo vrhovno sodišče.
Sodnik Leon je spisal ostro obsodbo obveščevalne prakse, ki jo je označil za »skoraj orwellovsko«. »Ne morem si predstavljati bolj nekritičnega in samovoljnega posega v zasebnost od takšnega sistematičnega in visokotehnološkega zbiranja in analize osebnih podatkov skoraj vsakega državljana brez poprejšnjega sodnega naloga,« je prepričan. Program zbiranja metapodatkov sicer redno potrjuje tajno sodišče za nadzor nad tujo obveščevalno dejavnostjo (FISC), podlago zanjo jim daje razvpiti domoljubni zakon, ki je po terorističnem napadu 11. septembra 2001 na račun osebne svobode močno razširil pristojnosti ameriških obveščevalnih služb.
Pravni spopad
Zagovorniki tovrstnih posegov utemeljujejo njihovo ustavnost z razsodbo vrhovnega sodišča iz leta 1979 (Smith proti Marylandu), ko je to presojalo policijske metode pri sledenju roparju, osumljenemu zalezovanja, in sklenilo, da ustava kot zasebno ščiti vsebino pogovora, ne pa podatkov o njem (oziroma metapodatkov v sodobnem žargonu). A sodnik Leon je zatrdil, da je tehnologija v tridesetih letih izjemno napredovala, da potrebuje novo presojo vrhovnih sodnikov (ti imajo v ZDA podobno vlogo kot slovensko ustavno sodišče). »Ni verjetno, da so si leta 1979 predstavljali možnost hranjenja in obdelave telefonskih podatkov za vsakega telefonskega uporabnika,« je dejal.
Po Leonovih besedah vladni odvetniki ne morejo navesti »niti enega primera, ko je NSA z analizo teh podatkov dejansko ustavila neposreden napad ali kako drugače pomagala državi pravočasno doseči kakšen (obveščevalni) cilj, ko so bili v časovni stiski«. Zato je prepričan, da gre za kršitev četrtega amandmaja ustave, ki državljanom zagotavlja varstvo pred neupravičenimi preiskavami in prijetjem. »Razsodba je začetek dolge poti, toda simbolično pomembna za razpršitev sedanje samoumevnosti programa zbiranja metapodatkov,« je zatrdil Stephen Vladeck, pravni strokovnjak za nacionalno varnost na pravni fakulteti Ameriške univerze v Washingtonu.
Nekdanji prvi mož NSA Michael Hayden je prepričan, da sodnik Leon ni mogel presojati o koristnosti programa, saj delo obveščevalcev ni le preprečevanje neposrednih groženj, pač pa razumevanje nasprotnikov in njihovega obnašanja ter sledenje omrežju, ki so ga vzpostavili. Profesor prava Robert Turner, ki na Univerzi v Virginiji predava zakonodajo na področju nacionalne varnosti, je napovedal, da bo sodišče za pritožbe razveljavilo odločitev sodnika Leona, saj naj bi ustavno sodišče že potrdilo ustavnost metod. A je v zadnjem letu pet (od devetih) ustavnih sodnikov izrazilo skrb, da tehnologija prerašča v ustavi zakoličene meje med delovanjem države in pravicami posameznika. Med njimi sta najbolj konservativen sodnik Samuel Alito in liberalna sodnica Sonia Sotomayor.
Strah pred žvižgačem
Odziv Bele hiše je zelo omejen, je pa za zdaj nasprotovala večjim posegom v delo NSA. Predsednik Barack Obama je v petek dobil poročilo skupine, ki je opravila revizijo obveščevalnih programov in priporočila reforme. Po neuradnih podatkih naj bi med drugim priporočili konec obsežnega zbiranja metapodatkov, sprejem »kodeksa obnašanja« pri vohunjenju v prijateljskih državah ter bolj javno delovanje sodišča FISC, ki nadzoruje delo obveščevalnih agencij. Skupaj z Leonovo razsodbo je to prvi resni odziv na junijska razkritja žvižgača Edwarda Snowdna.
Ta je iz skrivališča v Moskvi prek novinarja in zaupnika Glenna Greenwalda sporočil, da se je za objavo tajnih dokumentov odločil zaradi prepričanja, da je početje obveščevalcev neustavno in da »si ameriška javnost zasluži možnost, da sodišča o tem odločajo na javni obravnavi«. NSA menda sploh ne ve, kaj vse je njihov nekdanji sodelavec presnel z računalniškega omrežja agencije in kaj še čaka na objavo, saj na »poslovalnici« na Havajih, kjer je Snowden deloval, ni bilo ustreznih nadzornih programov. Tako se je v javnosti pojavil celo predlog, naj Snowdnu v zameno za dokumentacijo podelijo amnestijo, a so ga v Beli hiši brž zavrnili.
Javna razprava v ZDA bo zanimiva, saj dvom o NSA prihaja z levice in desnice. »Zato so priporočila o reformi prišla v slabem političnem trenutku, ko čajankarski republikanci in liberalni demokrati vohajo priložnost, sociopati z ukradenimi dokumenti pa se trudijo, da bi škodovali ameriški nacionalni varnosti,« so zapisali v konservativnem Wall Street Journalu, v katerem trdijo, da je nadzorni program NSA ena od zadnjih ameriških prednosti v boju s terorističnimi omrežji.
