Ameriški diplomat razkril krivce za kolaps Bosne

Mednarodna skupnost izgublja potrpljenje z neodgovornimi politiki, ki so pahnili državo v najglobljo krizo po vojni.

Objavljeno
31. maj 2013 18.51
Bosnia union protest
Zdravko Latal, Sarajevo
Zdravko Latal, Sarajevo
Sarajevo – ZDA in EU je dovolj prepričevanja in kritiziranja voditeljev političnih strank, ki že več kot deset let vladajo Bosni in Hercegovini. Politično elito obtožujejo, da se posveča samo osebnim in strankarskim interesom, s čimer da je povzročila najglobljo gospodarsko in politično krizo v državi doslej.

Mednarodna skupnost še ni bila tako nezadovoljna zaradi neodgovornega vedenja voditeljev, ki so vzeli za talce pripadnike svojih narodov, je izjavil visoki predstavnik Valentin Inzko takoj po zasedanju upravnega odbora sveta za uveljavitev miru (PIC), katerega člani so – razen Rusije – čedalje bolj naklonjeni uvedbi sankcij proti neposlušnim politikom. Po njegovih besedah predstavniki mednarodne skupnosti ne morejo razumeti, da je Srbiji in Kosovu uspelo skleniti boleče kompromise, politični voditelji v BiH pa ne morejo oziroma nočejo uveljaviti odločitve mednarodnega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu ali odločitve ustavnega sodišča BiH o ozemeljski ureditvi Mostarja.

Čas je za novo elito

Zdi se, da Inzko še nima pooblastila za to, da bi z imeni in priimki imenoval glavne krivce za katastrofalne razmere v državi, zato pa je to brez dlake na jeziku storil Philip Reeker, namestnik pomočnika državnega sekretarja ZDA. Študentom sarajev­ske univerze je sporočil, da Bosna nujno potrebuje nove, mlade ljudi, ki bi se vključili v politiko namesto sedanje neučinkovite vladajoče elite. Za neuspešno delovanje države so neposredno odgovorni voditelji, ki so med igranjem političnih igric pozabili, da za svoja dejanja odgovarjajo državljanom, ki so jih izvolili, je izjavil Reeker. Najglasneje je kritiziral SDP BiH, ki se je lani poleti odločila prestrukturirati vlado Federacije BiH, ne da bi upoštevala ustavna pooblastila in postopke, s čimer je škodila procesu približevanja evroatlantskim povezavam.

Visoki ameriški politik je še povedal, da bi eno izmed vprašanj, povezanih z izpolnjevanjem pogojev za vstop v Nato, lahko rešili brez težav, saj je bilo treba samo prenesti vojaško premoženje na državo. Predsedstvo BiH je namreč odločilo, da vojska potrebuje premoženje, ki je na voljo na 63 lokacijah, politični voditelji pa so se lani dogovorili o podrobnostih njegovega prenosa. Kljub temu je predsednik Republike Srbske Milorad Dodik še naprej preprečeval uresničitev dogovorjenega. Na pobudo EU so se strankarski voditelji že skoraj dogovorili o »zadevi Sejdić-Finci«, vendar dogovora niso sklenili, ker sta si premislili obe stranki HDZ s Čovićem in Ljubićem na čelu. Premislila sta si menda zato, ker pri dogovoru niso upoštevali njunih nerazumnih in nedemokratičnih zahtev o tem, da morajo kandidatu ene od strank zagotoviti izvolitev v predsedstvo BiH, je povedal ­Reeker.

Evropska grožnja

Medtem se je BiH za las izognila zamrznitvi članstva v Svetu Evrope. Člani evropskega parlamenta so namreč te dni s samo 27 glasovi več zavrnili tovrsten predlog Doris Pack, ki bi prinesel ustavitev financiranja iz skladov Evropske unije. Poslanci so obžalovali, ker BiH v primerjavi s sosedami zaostaja pri približevanju evropski povezavi, in ugotovili, da Bosna nujno potrebuje hitre in resnične ustavne spremembe. Z dosedanjim pristopom namreč ne bo postala članica EU niti čez 20 ali več let. Poslanci so tokrat izglasovali novo resolucijo o BiH, a dejstvo je, da bi naslednjič lahko potrdili predlog Packove. To je doslej najresnejša grožnja Bosni iz EU, saj bi se po morebitnem sprejetju kazenskih ukrepov po statusu izenačila z Belorusijo.

Kljub temu je težko verjeti, da bodo takšne kritike mednarodne skupnosti spametovale voditelje v BiH. Nanje se je doslej odzval samo Dodik, ki je v odgovoru na kritike predstavnikov PIC dejal, da je ta organizacija pravzaprav nepotrebna in da obstaja samo zaradi velikih sil, ki sprejemajo sodbe o razmerah v državi, namesto da bi izvajale določila daytonskega sporazuma. Njihove reakcije da so posledica strahu pred morebitnimi enostranskimi potezami Republike Srbske v stilu odločitve kosovske oblasti o razglasitvi neodvisnosti. Samo počakati moramo, da jih ne bo več, je sklenil Dodik.