Ameriški lovci za evropsko obrambo
Belgija se je odločila za nakup 34 letal F-35 in vznejevoljila veliko sosedo Francijo.
Odpri galerijo
Belgijski projekt zamenjave dotrajanih letal F-16 z ameriškimi lovci F-35 velja za pogodbo stoletja. FOTO: Reuters
Bruselj – »ZDA zame niso sovražnik, ker je Donald Trump njihov predsednik,« se je belgijski premier Charles Michel branil očitkov, ker se je njegova vlada odločila za nakup ameriških lovcev F-35.
Belgijski projekt zamenjave dotrajanih letal F-16 velja za pogodbo stoletja. Nakup 34 letal – dobave se bodo začele čez pet let – bo stal okoli 4 milijarde evrov. V štirih desetletjih njihovega delovanja bi celotni stroški utegnili znašati 15 milijard. Nabave bi izboljšale položaj Belgije v Natovih statistikah. V zadnjih letih so v obrambo v deležu BDP vlagali še manj kot Slovenija, letos bo po projekcijah nižji delež kot belgijskih 0,93 odstotka imel le Luksemburg. Najbolj kočljivo je, da ameriška industrija dobiva velika naročila v času, ko Trump udriha po Evropi in se odloča za protekcionistične ukrepe.
Predvsem iz Francije so prišla nedvoumna znamenja nezadovoljstva z odločitvijo Michelove vlade. Francoski predsednik Emmanuel Macron je belgijskemu izboru F-35 očital, da je »strateško v nasprotju z evropskimi interesi«. Ni se sicer hotel vpletati v notranje postopke o tem, a za belgijsko zavračanje ponujenih francoskih lovcev rafale ni imel razumevanja. Tudi v Italiji, Nemčiji, Španiji in Združenem kraljestvu, ki so v ozadju letala eurofighter typhoon, neposrednega tekmeca izbranega ameriškega lovca, niso bili zadovoljni.
Belgijske opozicijske stranke vseh barv so napadle odločitev kot udarec evropski industriji in prizadevanju EU, da bi se na obrambnem področju postavila na lastne noge. Liberalcu Michelu so navrgle, da so odločitev za F-35 pravzaprav sprejeli v sovladajoči stranki flamskih nacionalistov N-VA. Slišati je bilo številna opozorila, povezana z »otroškimi boleznimi« F-35, ki še niso odpravljene in bodo precejšnje finančno tveganje v prihodnjih desetletjih. Tudi obljubljene protidobave za belgijska podjetja v višini 3,6 milijarde evrov naj bi bile gradovi v oblakih.
Premier Michel je odločno zavrnil kritike naročila letal pri Lockheed Martinu. »Vesel bi bil, če bi Francozi pripravili ponudbo, a sploh ne vem, kakšna je cena. Ko kupujem avtomobil, si želim vedeti, koliko stane, preden podpišem naročilo,« je odgovoril na pariške očitke. Postopek izbire dobaviteljev da je bil pregleden z jasnimi merili. Macron je sicer ponudil Belgiji strateško partnerstvo, v jedru katerega bi bil nakup francoskih lovcev. Po drugi strani je Belgija v Franciji naročila 442 oklepnikov griffon in jaguar, vrednih poldrugo milijardo evrov.
Belgijski argument je, da bo tretjina delov za F-35 prišla iz Evrope. Pri odločitvi za ameriške lovce so sledili Danski in Nizozemski. Tako naj bi se bolje usklajevali s sosedi in zagotavljali interoperabilnost v okviru Nata. Tudi belgijski tisk je ostro kritiziral Michela. »Največja poraženka je na koncu vedno EU,« piše v uvodniku časnika Le Soir. Komentatorka je navrgla Franciji, da je v Parizu slišati veliko proevropskih nastopov, a v resnici imajo pred očmi francoske interese. Vsekakor da v Uniji ostajamo enako daleč od logike Najprej Evropa.
Največ grenkobe je povezane z dejstvom, da se evropske države same postavljajo v več desetletja trajajočo odvisnost od ameriške tehnologije v času, ko v Bruslju cvetijo razprave o evropski obrambi. Zastavljenih je 17 projektov stalnega strukturiranega sodelovanja članic (vojaška mobilnost, sanitetno poveljstvo, jedro za krizno odzivanje …), obrambni sklad EU naj bi z milijardami financiral raziskave, razvoj, nabave. Zmanjševanje odvisnosti stare celine od ameriškega obrambnega dolžnika in vzpostavljanje želene strateške avtonomije bosta očitno res dolgotrajna procesa.
Belgijski projekt zamenjave dotrajanih letal F-16 velja za pogodbo stoletja. Nakup 34 letal – dobave se bodo začele čez pet let – bo stal okoli 4 milijarde evrov. V štirih desetletjih njihovega delovanja bi celotni stroški utegnili znašati 15 milijard. Nabave bi izboljšale položaj Belgije v Natovih statistikah. V zadnjih letih so v obrambo v deležu BDP vlagali še manj kot Slovenija, letos bo po projekcijah nižji delež kot belgijskih 0,93 odstotka imel le Luksemburg. Najbolj kočljivo je, da ameriška industrija dobiva velika naročila v času, ko Trump udriha po Evropi in se odloča za protekcionistične ukrepe.
Predvsem iz Francije so prišla nedvoumna znamenja nezadovoljstva z odločitvijo Michelove vlade. Francoski predsednik Emmanuel Macron je belgijskemu izboru F-35 očital, da je »strateško v nasprotju z evropskimi interesi«. Ni se sicer hotel vpletati v notranje postopke o tem, a za belgijsko zavračanje ponujenih francoskih lovcev rafale ni imel razumevanja. Tudi v Italiji, Nemčiji, Španiji in Združenem kraljestvu, ki so v ozadju letala eurofighter typhoon, neposrednega tekmeca izbranega ameriškega lovca, niso bili zadovoljni.
Belgijske opozicijske stranke vseh barv so napadle odločitev kot udarec evropski industriji in prizadevanju EU, da bi se na obrambnem področju postavila na lastne noge. Liberalcu Michelu so navrgle, da so odločitev za F-35 pravzaprav sprejeli v sovladajoči stranki flamskih nacionalistov N-VA. Slišati je bilo številna opozorila, povezana z »otroškimi boleznimi« F-35, ki še niso odpravljene in bodo precejšnje finančno tveganje v prihodnjih desetletjih. Tudi obljubljene protidobave za belgijska podjetja v višini 3,6 milijarde evrov naj bi bile gradovi v oblakih.
Odgovor na pariške očitke
Premier Michel je odločno zavrnil kritike naročila letal pri Lockheed Martinu. »Vesel bi bil, če bi Francozi pripravili ponudbo, a sploh ne vem, kakšna je cena. Ko kupujem avtomobil, si želim vedeti, koliko stane, preden podpišem naročilo,« je odgovoril na pariške očitke. Postopek izbire dobaviteljev da je bil pregleden z jasnimi merili. Macron je sicer ponudil Belgiji strateško partnerstvo, v jedru katerega bi bil nakup francoskih lovcev. Po drugi strani je Belgija v Franciji naročila 442 oklepnikov griffon in jaguar, vrednih poldrugo milijardo evrov.
Belgijski argument je, da bo tretjina delov za F-35 prišla iz Evrope. Pri odločitvi za ameriške lovce so sledili Danski in Nizozemski. Tako naj bi se bolje usklajevali s sosedi in zagotavljali interoperabilnost v okviru Nata. Tudi belgijski tisk je ostro kritiziral Michela. »Največja poraženka je na koncu vedno EU,« piše v uvodniku časnika Le Soir. Komentatorka je navrgla Franciji, da je v Parizu slišati veliko proevropskih nastopov, a v resnici imajo pred očmi francoske interese. Vsekakor da v Uniji ostajamo enako daleč od logike Najprej Evropa.
Dolgotrajni proces
Največ grenkobe je povezane z dejstvom, da se evropske države same postavljajo v več desetletja trajajočo odvisnost od ameriške tehnologije v času, ko v Bruslju cvetijo razprave o evropski obrambi. Zastavljenih je 17 projektov stalnega strukturiranega sodelovanja članic (vojaška mobilnost, sanitetno poveljstvo, jedro za krizno odzivanje …), obrambni sklad EU naj bi z milijardami financiral raziskave, razvoj, nabave. Zmanjševanje odvisnosti stare celine od ameriškega obrambnega dolžnika in vzpostavljanje želene strateške avtonomije bosta očitno res dolgotrajna procesa.
