Tiskane izdaje
Washington − Ameriški senat je soglasno, s stotimi glasovi za in nobenim proti, sprejel odločitev o zaostritvi sankcij proti Iranu zaradi njegovega spornega jedrskega programa, za katerega na Zahodu verjamejo, da vodi k razvoju atomske bombe, medtem ko v Teheranu zagotavljajo, da je izključno civilne narave. Včeraj sprejeti sklep je usmerjen proti tujim bankam, ki poslujejo z iransko centralno banko, zaradi česar jim grozi prepoved dostopa do ameriškega finančnega sistema, vendar ga morata pred uveljavitvijo potrditi še spodnji dom ameriškega kongresa in predsednik Barack Obama, ki pa je do uvedbe takšnega ukrepa zadržan.
ZDA so sicer že prejšnji teden v sozvočju z Britanijo in Kanado sprejele vrsto kazenskih ukrepov proti islamski republiki, usmerjenih proti njenemu finančnemu sektorju ter naftni in petrokemični industriji. V Washingtonu so takrat med drugim razglasili Iran za območje »z visoko stopnjo tveganja pranja denarja«, s čimer so neameriškim finančnim institucijam poslali sporočilo, da poslovanje z iranskimi bankami prinaša tveganje sodelovanja v nezakonitih dejavnostih in posledično uvrstitev na ameriško črno listo.
Predsednik Obama se je že ob uvedbi omenjenega svežnja sankcij izrekel proti ukrepom, ki bi bili usmerjeni neposredno proti iranski centralni banki, saj bi se tako na tarči ameriških sankcij znašle tudi tuje finančne institucije, ki poslujejo z njo. ZDA bi namreč s tem tvegale zaostritev odnosov z državami, ki zaradi ukrepov proti večini iranskih državnih in komercialnih bank nakupe iranske nafte izvajajo predvsem preko centralne banke perzijske republike (med njimi je tudi Kitajska).
Zaradi tega bo Bela hiša, ki se je že izrekla proti svežnju sankcij, ki ga je včeraj obravnaval senat, češ da bi lahko škodoval ameriškim zaveznikom in tako oslabil enotnost mednarodne skupnosti v zoperstavljanju iranskim jedrskim ambicijam, po pričakovanju analitikov poskušala doseči kompromis s senatom, s katerim bi vsaj omilili napovedane ukrepe. Če to ne bo mogoče, pa bi lahko predsednik posegel tudi po vetu.
Pomisleki Obamove administracije pred uvedbo še ostrejših ukrepov proti Teheranu se sicer nanašajo tudi na omejevanje trgovanja z iransko nafto. V Washingtonu se namreč bojijo, da bi z omejevanjem pritoka iranske nafte na svetovna tržišča sprožili skokovito podražitev črnega zlata in posledično ogrozili ameriško gospodarsko okrevanje, medtem ko bi višje cene nafte na drugi strani izničile iranske izgube zaradi zmanjšanja izvoznih količin.
