Iz ruskih regij poročajo o novih ukrajinskih napadih
21.23 Iz ruskih regij ob meji z Ukrajino nova poročila o ukrajinskih napadih
Iz ruske regije Belgorod ob meji z Ukrajino danes poročajo o novih napadih iz sosednje Ukrajine. Kot je sporočil guverner te regije, naj bi bil v napadu z ukrajinske strani ubit en človek, še trije pa ranjeni. Na območju ruskega Kurska pa naj bi sestrelili ukrajinski dron.
Guverner Belgoroda Vjačeslav Gladov je prek Telegrama Ukrajino obtožil napada na vas Solohi, kjer naj bi bila delno uničena hiša. En človek naj bi umrl, še trije pa so utrpeli poškodbe, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Iz ruske regije Kursk medtem po poročanju nemške tiskovne agencije DPA poročajo o sestrelitvi ukrajinskega drona, pri čemer pa naj ne bi bil nihče ranjen.
Nove navedbe o ukrajinskih napadih na ruski strani meje prihajajo na 77. dan ruske vojaške ofenzive v Ukrajini, ki je terjala že več tisoč življenj. Oblasti v ruskih regijah na meji z Ukrajino so sicer že večkrat obtožile ukrajinske sile, da izvajajo napade na njihovo ozemlje. Aprila je Gladkov zatrdil, da so ukrajinski helikopterji napadli prostor za shranjevanje goriva v Belgorodu.
15.29 Johnson podpisal varnostni sporazum s Švedsko, sledi tudi Finska
Britanski premier Boris Johnson se danes mudi na Švedskem, kjer sta s švedsko kolegico Magdaleno Andersson podpisala zavezo o varnostnem sodelovanju med državama, poročajo tuje tiskovne agencije. Johnson je podoben sporazum podpisal tudi s finskim predsednikom Saulijem Niinistöm.
Johnson je danes prispel v Stockholm in nadaljeval pot v mestece Harpsund, kjer je skupaj s švedsko premierko Magdaleno Andersson na njeni podeželski rezidenci podpisal dvostranski sporazum med državama o zagotavljanju varnosti. Velika Britanija se je s tem zavezala tudi, da bo okrepila vojaške vezi s Švedsko. »Če bi bila Švedska napadena in nas prosila za podporo, bomo to tudi zagotovili,« je na skupni novinarski konferenci dejal Johnson.
»Velika Britanija in Švedska bosta v primeru nesreče ali napada na katero koli državo druga drugi pomagali na različne načine, lahko tudi z vojaškimi sredstvi,« je dodala švedska premierka.
Prav tako pa je Johnson obiskal Finsko, kjer je varnostni sporazum podpisal tudi s finskim predsednikom Saulijem Niinistöm, poroča nemška tiskovna agencija dpa. »Vstop v zvezo Nata ne bi bil proti nikomur,« je dejal finski predsednik ob podpisu politične deklaracije o medsebojni pomoči. Če bi se Finska pridružila Natu, bi finski predsedniki Rusiji sporočil: »To ste povzročili vi, poglejte se v ogledalo.«
Tudi varnostni sporazum s Finsko zagotavlja, da bo Velika Britanija v primeru, da Finsko doleti napad, pomagalo na različne načine, ki lahko vključujejo tudi pošiljanje vojakov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
14.43 Guterres: Osredotočamo se na posledice vojne, in ne na mirovno diplomacijo
Ker so obeti za hitro končanje vojne v Ukrajini zelo majhni, se Združeni narodi za zdaj osredotočajo na globalne posledice tega konflikta, in ne na mirovna prizadevanja. Tudi čas za mirovne pogovore bo prišel, a »v neposredni prihodnosti ga še ne vidim«, je danes ob obisku na Dunaju izjavil generalni sekretar ZN Antonio Guterres.
Glavni cilj ZN trenutno je zagotavljanje globalne preskrbe s hrano, pri čemer pa so lahko uspešni le, če se bodo ukrajinski kmetijski pridelki ter ruska živila in gnojila znova vrnili na svetovne trge, je opozoril in dodal, da si aktivno prizadeva pospešiti oziroma podpreti pogovore v tej smeri.
Poleg tega so se ZN odločili, da se osredotočijo na pogajanje o evakuacijah civilistov in dostavah humanitarne pomoči v Ukrajini, je po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA po srečanju z avstrijskim predsednikom Alexandrom Van der Bellnom še dejal Guterres.
Vojna v Ukrajini sicer med drugim spodkopava boj proti podnebnim spremembam, saj ga je potisnila v ozadje, je še posvaril generalni sekretar ZN. »Obstaja resna nevarnost, da podnebnih sprememb ne jemljemo več dovolj resno,« je ocenil. Obenem je spomnil, da je ena od lekcij vojne v Ukrajini tudi to, da smo zaradi odvisnosti od fosilnih goriv pravzaprav ranljivejši.
14.32 Žene ukrajinskih borcev obiskale papeža s prošnjo za pomoč
Skupina žena ukrajinskih vojakov se je danes v Vatikanu sestala s papežem Frančiškom in ga prosila, naj posreduje in reši življenja njihovih mož in partnerjev, ki se v oblegani jeklarni Azovstal v mestu Mariupolj borijo proti ruskim silam. Del skupine je tudi soproga enega od vodij nacionalističnega bataljona Azov.
»Prosile smo ga, naj pride v Ukrajino, naj se pogovori z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in mu reče, naj izpustijo fante iz jeklarne Azovstal. Rekel je le, da bo molil za nas,« je novinarjem po srečanju s papežem povedala Katerina Prokopenko. Njen mož Denis Prokopenko je eden od vodij bataljona Azov, ukrajinske skrajne desne nacionalistične vojaške skupine, ki je uradno postala del ukrajinskih oboroženih sil, navaja francoska tiskovna agencija AFP.
Pripadniki bataljona Azov trenutno vodijo obrambo industrijskega kompleksa jeklarne Azovstal, zadnje utrdbe ukrajinskih borcev v skoraj povsem uničenem pristaniškem mestu Mariupolj, ki je po večtedenskem obleganju zdaj pod nadzorom ruske vojske.
Ženske so povedale še, da je njihovo srečanje s papežem Frančiškom trajalo približno pet minut in je potekalo po njegovi splošni avdienci na Trgu svetega Petra. »Upamo, da nam bo to srečanje le dalo priložnost, da rešimo življenja naših vojakov,« je dejala Prokopenkova. Ena od preostalih članic skupine Julija Fedosjuk je po navedbah AFP povedala, da so papežu sporočile, da je v jeklarni okrog 700 hudo ranjenih ukrajinskih vojakov in večje število mrtvih, ki jih ne morejo pokopati.
»Razmere v jeklarni so grozljive, ni vode, ni hrane, ni nikakršnih medicinskih pripomočkov. Papeža smo prosile za pomoč in posredovanje pri dogovoru za evakuacijo naših vojakov. Dejal je, da moli za nas in da dela vse, kar je v njegovi moči,« je dodala Fedosjukova.
Iz Kijeva so v torek sporočili, da v jeklarni v Mariupolju ostaja ujetih več kot tisoč ukrajinskih vojakov, med katerimi so številni ranjeni, mnogi pa se skrivajo v labirintu bunkerjev in podzemnih predorov, ki so del ogromnega kompleksa Azovstal. Podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk je konec tedna povedala, da so bile v okviru humanitarne misije, ki jo usklajujejo Združeni narodi in Rdeči križ, iz tovarne evakuirane vse ženske, pa tudi otroci in starejši.
13.46 Regija Herson bo zaprosila za priključitev Rusiji
Namestnik vodje vojaško-civilne uprave ukrajinske regije Herson Kiril Stremousov je danes napovedal, da bo regija, ki je po trditvah Rusije pod popolnim nadzorom njenih sil, še pred koncem leta oblikovala zakonsko ogrodje za pridružitev Rusiji, poročajo tuje tiskovne agencije.
Regija Herson na jugu meji s polotokom Krim, ki si ga je Rusija priključila že leta 2014 in je že prvi dan vojne v Ukrajini padla v roke ruske vojske, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Namestnik vodje Moskvi zveste uprave je že konec aprila napovedal, da bo v regiji Herson v kratkem ukrajinsko valuto grivna v celoti nadomestil ruski rubelj. Stremousov je na današnji novinarski konferenci šel še korak dlje in dejal, da bodo ruskega predsednika Vladimirja Putina formalno zaprosili za priključitev Ruski federaciji, navaja ruska tiskovna agencija Tass.
Pri tem je dodal, da bo upravljanje Hersona še pred koncem leta povsem v skladu z rusko zakonodajo.
13.44 ILO: V Ukrajini od začetka vojne izgubljenih tretjina delovnih mest
V Ukrajini je bilo od začetka vojne po podatkih Mednarodne organizacije dela (ILO), ki deluje pod okriljem ZN, izgubljenih 30 odstotkov oziroma 4,8 milijona delovnih mest. Napovedi organizacije so ob nadaljevanju vojne še bolj pesimistične.
»Gospodarske motnje v kombinaciji z velikim notranjim razseljevanjem in begunskimi tokovi povzročajo velike izgube na ukrajinskem trgu dela,« v prvem poročilu o posledicah ruske invazije na Ukrajino opozarja ILO. Organizacija izpostavlja tudi učinke vojne na druge države.
V poročilu so predstavili več različnih scenarijev, ki so odvisni od razvoja ruske invazije. »Če bi se napad takoj končal, bi sledilo hitro okrevanje trga dela. Vrnilo bi se 3,4 milijona delovnih mest, kar bi pomenilo, da bi se stopnja izgubljenih delovnih mest znižala na 8,9 odstotka,« so zapisali v organizaciji.
13.33 Prodaja avtomobilov v Rusiji aprila strmoglavila
Prodaja novih avtomobilov v Rusiji je aprila v medletni primerjavi strmoglavila za 78 odstotkov. Po podatkih združenja evropskih podjetij so aprila prodali zgolj 32.706 avtomobilov, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Po ruski invaziji na Ukrajino so številne zahodne države proti Rusiji uvedle stroge gospodarske sankcije.
Aprilski padec prodaje je bil tako po poročanju AFP še večji od marčnega, ko so v primerjavi z marcem 2021 prodali 60 odstotkov novih avtomobilov manj.
Prodaja najbolj priljubljene in cenovno ugodne znamke v Rusiji Lade, ki jo proizvaja Avtovaz, je upadla za 78 odstotkov. Večinski lastnik Avtovaza je skupina Nissan-Renault.
11.20 Vojna v Ukrajini obudila idejo o francosko-španskem plinovodu
Iz Madrida se v luči vojne v Ukrajini krepijo pozivi k obuditvi projekta gradnje plinovoda med Španijo in Francijo, imenovanem MidCat. Idejo o gradnji 190-kilometrskega plinovoda so prvič predstavili leta 2003, z njegovo pomočjo pa bi Evropa zmanjšala odvisnost od Rusije, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Plinovod MidCat bi potekal čez Pireneje iz kraja Hostalric severno od Barcelone do Barbaire v južni Franciji. Prek njega bi čez Španijo v preostanek EU dobavljali plin iz Alžirije. Trenutno Španijo in Francijo povezujeta dva manjša plinovoda.
Projekt so predstavili leta 2003, ga razvijali več let, nato pa so ga leta 2019 opustili zaradi pomislekov pristojnih regulatorjev iz obeh držav glede dobičkonosnosti in okoljskih vplivov.
Po ruski invaziji na Ukrajino in napovedi EU, da bo zmanjšala odvisnost od ruskega plina, ki trenutno pokrije okoli 40 odstotkov potreb Unije, so v Madridu pozivali k ponovnemu razmisleku.
10.58 Ukrajina ustavila dobavo plina prek plinovoda v luganski regiji
Ukrajina je uresničila napovedi in ustavila dobavo ruskega plina v Evropo prek plinovoda v regiji Lugansk na vzhodu države, kažejo podatki operaterja ukrajinskega plinovodnega omrežja OGTSU. Danes naj bi prek Ukrajine dobavili 72 milijonov kubičnih metrov plina, potem ko so ga v torek še več kot 88 milijonov kubičnih metrov.
Operater ukrajinskega plinovodnega omrežja je v torek sporočil, da je več več objektov prenosnega omrežja na območju, ki ga je zasedla ruska vojska, ter da posledično ne morejo izvajati operativnega in tehnološkega nadzora nad tranzitno točko Sohranovka, kompresorsko postajo Novopskov in drugimi objekti. To skladno s pogodbami predstavlja okoliščine višje sile in GTSOU ne bo mogel nadaljevati s transportom plina prek te točke na meji z Rusijo, so navedli.
O ustavitvi dobave danes poročajo tudi ruske tiskovne agencije, medtem ko ukrajinska stran informacije še ni potrdila, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Ruski energetski velikan Gazprom je tako danes potrdil, da prek Ukrajine v Evropo teče manj plina. »Gazprom od 11. maja za tranzit prek ukrajinskega ozemlja dobavlja 72 milijonov kubičnih metrov ruskega plina,« je po poročanju ruske tiskovne agencije Interfax povedal tiskovni predstavnik podjetja Sergej Kuprijanov. V sredo je bil obseg naročil pri 95,8 milijona kubičnih metrov. Iz Gazproma so še sporočili, da niso »dobili nobene potrditve obstoja višje sile«. Ukrajinci so v zadnjih tednih na tranzitni točki Sohranovka delali povsem »neovirano«, povzema nemška tiskovna agencija DPA.
Prek plinovoda v regiji Lugansk običajno v Evropo steče 32,6 milijona kubičnih metrov plina na dan. To je skoraj ena tretjina vsega ruskega plina, ki prek Ukrajine prihaja v Evropo.
Po podatkih nemške zvezne agencije za omrežje se je tudi dobava plina v Nemčijo prek Ukrajine zmanjšala za četrtino, vseeno pa energetski strokovnjaki zagotavljajo, da je stanje trenutno še obvladljivo. »To količino trenutno pokrivamo z večjim pretokom zlasti z Norveške in Nizozemske,« je po poročanju dpa sporočila agencija.
7.50 Kijev: Uspešna ukrajinska protiofenziva pri Harkovu
Ukrajinske sile uspešno potiskajo rusko vojsko z območij okoli Harkova na severovzhodu države, so v torek sporočili iz ukrajinske vojske. Navedbe je v svojem večernem videonagovoru potrdil predsednik Ukrajine Volodimir Zelenski, poroča britanska mreža BBC.
Zelenski je pohvalil napore ukrajinskih vojakov, ki po njegovih besedah kažejo »nadnaravno moč« v boju proti agresorski vojski, a je pri tem vseeno posvaril pred evforijo, navaja nemška tiskovna agencija DPA.
»Ukrajinske oborožene sile delajo vse, da bi osvobodile našo državo in naše ljudi,« je sporočil Zelenski in dodal: »Vsa naša mesta bodo osvobojena – Herson, Melitopolj, Berdjansk, Mariupolj in druga.« Ameriški think-tank Inštitut za vojne študije, ki se sklicuje na vire znotraj ruske vojske, trdi, da so bili Rusi potisnjeni skoraj povsem do ukrajinsko-ruske meje.
Harkov, ki je pred vojno štel 1,5 milijona prebivalcev, je vse od konca februarja tarča napadov ruskega topništva in letalstva, ukrajinska vojska pa je doslej uspešno odbila vsak poskus zavzetja mesta.
Po ocenah Inštituta za vojne študije bo ukrajinska protiofenziva v nekaj tednih prisilila ruske sile v popoln umik iz okolice Harkova. Sočasno strokovnjaki inštituta opažajo, da ruska vojska postopno napreduje okoli 150 kilometrov jugovzhodno, kjer osvajajo ozemlja regije Donbas, ki še niso pod nadzorom ruskih sil ali sil lokalnih proruskih oblasti, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
7.00 V CD dobrodelni koncert za Ukrajino Glasba za prihodnost
V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma bo nocoj ob 20. uri dobrodelni koncert mladih glasbenikov iz Ukrajine in Slovenije ter svetovno znanega latvijskega violinista Gidona Kremerja za pomoč otrokom in družinam iz Ukrajine.
Pred dogodkom, med njim in po njem bodo v sodelovanju z Unicefom Slovenija zbirali prostovoljne prispevke za pomoč sodelujočim glasbenikom in njihovim družinam iz Ukrajine ter za Unicefove programe pomoči za otroke in družine iz Ukrajine.
V umetniško-donatorskem projektu Glasba za prihodnost se nadarjeni mladi glasbeniki iz Ukrajine povezujejo z mladimi glasbeniki iz Slovenije pod okriljem Slovenskega mladinskega orkestra v simfonični orkester Music for the Future.
Pod taktirko dirigentke Žive Ploj Peršuh je na programu nocojšnjega koncerta Simfonija št. 8 v G-duru češkega skladatelja Antonína Dvořáka, Violinski koncert v a-molu, izvirno za violončelo, nemškega skladatelja Roberta Schumanna, Melodija ukrajinskega skladatelja Miroslava Skorika ter Svečana uvertura slovenskega skladatelja Lucijana Marije Škerjanca.
6.38 Predstavniški dom ameriškega kongresa potrdil 40 milijard dolarjev za pomoč Ukrajini
Predstavniški dom ameriškega kongresa je v torek zvečer potrdil 40 milijard dolarjev vreden zakon za pomoč Ukrajini in evropskim zaveznikom, kmalu bo podobno nalogo opravil še senat. Za denar je zaprosil predsednik ZDA Joe Biden, in sicer za 33 milijard, vendar povišanju vsote ne nasprotuje.
Za predlog, s katerim se bo ameriška pomoč Ukrajini zaradi ruske invazije povečala na skoraj 54 milijard dolarjev, so glasovali vsi demokrati in tudi večina republikancev. Za Ukrajino bo tako šlo več denarja, kot so ga ZDA v letu 2019 namenile za pomoč po vsem svetu. Znesek predstavlja tudi skoraj odstotek celotnega proračuna ZDA.
V predlogu je šest milijard dolarjev za oborožitev in urjenje ukrajinske vojske, 8,7 milijarde dolarjev za obnovo vojaškega materiala, ki so ga ZDA doslej že poslale v Ukrajino ter 3,9 milijarde dolarjev za ameriške vojake, ki so v regiji blizu Ukrajine. Predvidenih je 8,8 milijarde dolarjev gospodarske podpore Ukrajini, okrog štiri milijarde dolarjev za Ukrajino in evropske zaveznike, da se oborožijo, in 900 milijonov dolarjev za begunce.
