Tiskane izdaje
Vladivostok − Ruski predsednik Vladimir Putin je na predvečer dvodnevnega srečanja Azijsko-tihomorskega foruma za gospodarsko sodelovanje (Apec) na Ruskem otoku ob Vladivostoku posvaril, da svet še ni premagal gospodarske krize.
Kot je dejal, okrevanje otežujejo visoki dolgovi in nemirni finančni trgi, zaradi česar sta še tesnejše gospodarsko sodelovanje in liberalizacija trga toliko bolj pomembna. Putin je izrazil prepričanje, da se središče svetovnega gospodarstva odmika od Evrope in Združenih držav ter se približuje azijsko-pacifiškim državam kot sta Kitajska in Rusija. »Svet se pomika v novo gospodarsko in tehnološko obdobje,« je dejal.
Ruski predsednik je voditeljem Azije in Pacifika obljubil, da lahko računajo na Rusijo kot na zanesljivo dobaviteljico energije. Moskva, ki se je dolga leta skoraj povsem osredotočala le na Evropo, je sicer že začela povečevati izvoz nafte in zemeljskega plina v Azijo. Poleg tega v Kremlju načrtujejo modernizacijo železniških in cestnih povezav ter letališč in pristanišč na vzhodu države, s čimer bi Rusija postala zanesljiva transportna povezava med Azijo in Evropo.
»Rusija bo most do Evrope«
Rusija je namreč po Putinovem mnenju na dobri poti, da postane most med Evropo in Azijo. Obe celini bi imeli po njegovem prepričanju tudi koristi od tako imenovanega »postsovjetskega gospodarskega bloka«, ki bi združeval Rusijo, Kazahstan in Belorusijo. Omenjene države so sicer že povezane v carinsko unijo, čeprav hoče novi ruski predsednik to integracijo popeljati še dlje. Prizadeva si namreč za oblikovanje Evrazijske unije, ki bi bila protiutež Evropski uniji in drugim podobnim povezavam.
Na tokratnem vrhu Apeca, ki se bo uradno začel jutri, bo beseda tekla predvsem o liberalizaciji trgovine, energetski politiki, izboljšanju dostopna do pitne vode in o varnosti hrane, udeleženci pa se ne bodo mogli izogniti niti bolj občutljivim temam, na primer razmeram v Siriji in ozemeljskim sporom. Številne otoke, od Kurilov, južno od Kamčatke, do otočja Spratly v Južnokitajskem morju si namreč deli in lasti več držav, v zadnjem času pa so trenja še posebej velika glede otokov v Vzhodnokitajskem morju, ki se v japonščini imenujejo Senkaku, v kitajščini pa Diaoyu.
Nekateri se sicer bojijo, da bodo omenjeni spori in neugoden »predvolilni čas« dvodnevnega srečanja − volitve namreč pripravljajo v Južni Koreji in na Japonskem, obetajo pa se tudi spremembe v kitajski komunistični partiji −udeležence odvrnili od resnične naloge zasedanja − iskanja ukrepov za spodbuditev gospodarstva.
