Tiskane izdaje
Buenos Aires - Argentina se je 13 let po zadnjem bankrotu znova znašla v finančnih težavah. Minister za gospodarstvo Axel Kicillof je po večurnih pogajanjih v New Yorku s predstavniki ameriških hedge skladov, ki od države terjajo poplačilo celotnega dolga v višini 1.3 milijarde dolarjev, sporočil, da jim je spodletelo. Bonitetna agencija Standard & Poor's je oceno države nemudoma znižala na selektivni bankrot.
Kicillof se je na znižanje bonitetne ocene odzval z ogorčenjem. Kot je pojasnil, država ne more biti v bankrotu, ko pa ima denar za poplačilo dolgov že na bančnem računu, a so ga oblasti zamrznile na podlagi sodnega naloga sodnika Thomasa Griesa. »Poplačali bomo lastnike naših obveznic, a pod razumnimi pogoji, ne pod pogoji, ki mejijo na izsiljevanje,« je povedal Kicillof.
V sredo ob polnoči se je iztekel rok, ko bi morala država poplačati 539 milijonov dolarje, ki jih dolguje upnikom, kateri so med letoma 2005 in 2010 pristali na prestrukturiranje dolga. A je sodišče v ZDA presodilo, da dolga ne sme poravnati, če hkrati v celoti ne poplača tudi hedge skladov. Ti, za razliko od preostalih 90 odstotkov imetnikov argentinskih obveznic, niso vzeli novih obveznic, z zmanjšanim poplačilom.
Uradni Buenos Aires se boji, da bodo zaradi zahtev »mrhovinarjev«, kot so označili hedge sklade, tudi drugi upniki, ki so že pristali na prestrukturiranje, zahtevali enako obravnavo in zato polno plačilo. To je bil tudi njen glavni argument v sodni dvorani, ki pa ga sodišče ni sprejelo.
Sodno odrejeni mediator Daniel Pollack, ki je sodeloval v pogajanjih, je povedal, da polnih posledic ne more predvideti, vendar zagotovo ne bodo pozitivne. Trpeli bodo imetniki argentinskega dolga in argentinska ekonomija z državljani. STA še poroča, da je eden od možnih načinov za rešitev spora so ponudile argentinske banke oziroma njihovo združenje ADEBA, ki je izrazilo pripravljenost odkupiti dolg od hedge skladov, vendar dogovora ni bilo.
»Finančni jastrebi« na pohodu
Ameriška tiskovna agencija AP poroča, da si je eden od skladov, NML Capital Ltd., zadnje desetletje na vse pretege zavzemal, da bi Argentina dolg poplačala v celoti. Med drugim so njihovi odvetniki potovali po svetu in iskali vzvode pritiska; sodišče v Gani je na ta račun odredilo začasno zasedbo argentinske vojaške ladje, namenjene urjenju. Predsednica Cristina Fernandez se je odpovedala potovanjem s predsedniškim letalom, v strahu, da bi ga v tujini zasegli.
Argentinci so novico o novem delnem bankrotu, ki naj ne bi imel tako velikega vpliva na gospodarstvo kot tisti leta 2001, sprejeli mirno. »Vajeni smo slabih novic. Vsakih deset let smo priča vsaj enemu kataklizmičnemu dogodku,« je povedal 34-letni Mariano Garcia. Pred več kot desetimi leti je zaradi gospodarske krize več milijonov ljudi izgubilo službo, sledili so nasilni protesti. Po poročanju Reutersa je tokratna vlada trdnejša, zasebne banke poslujejo dobro, država pa se še vedno ponaša s trgovinskim presežkom, ki ga je v večji meri pripisati visoki ceni soje.
