Tiskane izdaje
Phnom Penh - Voditelji Združenja držav Jugovzhodne Azije (Asean) so danes, na prvi dan vrha v Kambodži, sprejeli deklaracijo o človekovih pravicah. Za ta korak so se odločili kljub pozivom kritikov, naj se s sprejemom počaka, saj naj bi dokument vseboval več vrzeli, ki bi lahko omogočile nadaljevanje kršitev, poroča Slovenska tiskovna agencija.
Voditelji desetih članic Aseana so deklaracijo sprejeli v okviru rednega letnega vrha, ki poteka v kamboški prestolnici Phnom Penh. Nezavezujoča deklaracija poziva h končanju mučenja, neupravičenih aretacij in drugih kršitev človekovih pravic, zaradi katerih so države Jugovzhodne Azije že dalj časa tarča kritik.
Predstavniki Aseana so deklaracijo označili za mejnik v regiji, kljub njeni nepopolnosti. Prepričani so, da bo dokument pomagal utrditi demokratične reforme v državah, kot je Burma. Kot uspeh izpostavljajo predvsem dejstvo, da so deklaracijo sprejele tudi tiste članice Aseana, ki veljajo za manj demokratične.
Pravice da, dokler ne ogrožajo varnosti, javnega reda in morale
Voditelji držav so v skupni izjavi, s katero so pospremili podpis deklaracije, zapisali, da so se zavezali k varovanju in spoštovanju človekovih pravic, skupaj z »demokracijo, vladavino prava in dobrim upravljanjem«. A hkrati deklaracija določa, da je mogoče pravice omejiti zaradi varnosti, ohranjanja javnega reda in morale.
V dokumentu je zapisano tudi, da mora biti »realizacija človekovih pravic presojana v regionalnem in nacionalnem kontekstu in z upoštevanjem različnih političnih, gospodarskih, pravnih, socialnih, kulturnih, zgodovinskih in religioznih ozadij«.
Prav omenjena dva dela sta tista, ki ju kritiki označujejo kot sporna. Borci za človekove pravice so namreč prepričani, da bodo države ta določila lahko zlorabile za upravičevanje kršitev človekovih pravic v prihodnje. »Asean se je spotaknil čez ciljno črto s pomanjkljivo deklaracijo, ki ne dosega mednarodnih standardov,« je poudaril Phil Robertson iz nevladne organizacije Human Rights Watch.
Washington zaskrbljen
Zaskrbljenost je izrazil tudi Washington, članici Aseana Indonezija in Filipini pa sta zagrozili, da ne bosta podprli deklaracije, dokler se vanjo ne doda posebno določilo. S tem bi se države zavezale k uresničevanju deklaracije v skladu s Splošno deklaracijo človekovih pravic.
Ta korak je bil po besedah indonezijskega zunanjega ministra Martyja Natalegawe tudi storjen, s čimer je bila vzpostavljena »varnostna mreža«, poroča STA. »Dokument bomo zagotovo lahko uporabili za spremljanje prakse, varovanja in spodbujanja človekovih pravic v državah Asean,« pa je ocenil generalni sekretar organizacije Surin Pitsuwan.
Članice Aseana so Brunej, Indonezija, Vietnam, Burma, Kambodža, Filipini, Singapur, Laos, Tajska in Malezija. Na vrhu, ki bo trajal do 20. novembra, bodo nadaljevali pogovore o začetku pogajanj o oblikovanju območja proste trgovine s šestimi drugimi državami - Avstralijo, Kitajsko, Novo Zelandijo, Indijo, Južno Korejo in Japonsko. Pripravili bodo tudi sedmi vrh Vzhodne Azije, ki se ga bo udeležil tudi ameriški predsednik Barack Obama.
