Avstrijci danes odločajo o uvedbi poklicne vojske

Čeprav rezultat referenduma ne bo pravno zavezujoč, sta se vladajoči stranki zavezali, da bosta spoštovali mnenje volivcev.

Objavljeno
20. januar 2013 09.26
AUSTRIA-DEFENCE-ARMY-FILES
Mo. B., Delo.si; STA
Mo. B., Delo.si; STA
Dunaj, Ljubljana - Avstrijski volivci na današnjem referendumu odločajo, ali bodo v državi ohranili obvezno služenje vojaškega roka ali uvedli poklicno vojsko. Gre za prvi referendum na zvezni ravni v Avstriji doslej. Volišča so se odprla ob 7. uri.

Slabega 6,4 milijona avstrijskih volilnih upravičencev odloča o uvedbi poklicne vojske. Zadnja volišča se bodo zaprla ob 17. uri. Avstrijska notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner naj bi prve začasne končne rezultate razglasila ob 19.30, končne pa naj bi objavili v ponedeljek popoldan.

Avstrijski obrambni minister Norbert Darabos je med argumenti za uvedbo poklicne vojske navedel, da država v luči potencialnih groženj ne potrebuje več množične vojske, ampak »pametnejši« sistem, ki bo nasledil obvezno služenje vojaškega roka.

Drugačnega mnenja je bivši načelnik generalštaba avstrijske vojske Edmund Entacher, ki je postal vodilna osebnost v boju za ohranitev obveznega služenja vojaškega roka. Prav to ga je leta 2011 tudi stalo načelniškega položaja.

Rezultat ne bo pravno zavezujoč

Referendum je vrhunec dve leti trajajočega spora med vladnimi socialdemokrati (SPÖ) in ljudsko stranko (ÖVP). Socialdemokrati, ki podpirajo uvedbo poklicne vojske, so v kampanji - ta je bila po mnenju poznavalcev osredotočena ne toliko na stvarne argumente kot na čustva - poskušali predvsem očrniti sedanjo vojsko, ÖVP na drugi strani pa je izpostavljala strahove, da bo odprava obveznega služenja vojaškega roka poslabšala pomoč vojske med naravnimi katastrofami ali drugimi nesrečami.

V Avstriji imajo sicer več oblik instrumentov neposredne demokracije. To so referendum (Volksbefragung), plebiscit (Volksabstimmung) in ljudska iniciativa. Prvega doslej še niso imeli, plebiscit pa so po drugi svetovni vojni pripravili dvakrat. Leta 1978 o uporabi jedrske energije, proti kateri so se avstrijski volivci nato izrekli, in leta 1994 o vstopu Avstrije v Evropsko unijo.

Referendum se v Avstriji lahko nanaša na »zadevo, ki je temeljnega in vseavstrijskega pomena, za njeno ureditev pa je pristojen zvezni zakonodajalec«, navaja knjiga Politični sistem Avstrije. V nasprotju s plebiscitom referenduma ne izvajajo v povezavi z obstoječimi zakoni. Rezultat ni pravno, ampak le politično zavezujoč, a obe vladajoči stranki, SPÖ in ÖVP, pobudnici referenduma, sta se obvezali, da bosta spoštovali mnenje volivcev.