Tiskane izdaje
Dunaj – Avstrijski volivci so v nedeljo s prepričljivo večino zavrnili predlog o ukinitvi naborniškega služenja vojaškega roka. Obrambni minister, ki je zagovarjal profesionalizacijo, ostaja na položaju in napoveduje reorganizacijo vojske.
Rezultat nedeljskega referenduma je velika zmaga ljudske stranke podpredsednika vlade Michaela Spindeleggerja, ki je vztrajala pri ohranitvi sedanjega vojaškega sistema, in poraz njene koalicijske partnerice socialdemokratske stranke kanclerja Wernerja Faymanna, ki si je prizadevala za uvedbo profesionalne vojske. Za sedanji sistem je glasovalo 60 odstotkov volivcev, za poklicno vojsko pa 40 odstotkov, volilna udeležba je bila nekaj manj kot 50-odstotna.
Ogrožena bojna moč
Iz socialdemokratskih vrst je tudi obrambni minister Norbert Darabos, največji zagovornik profesionalizacije vojske. Zaradi izida referenduma se je znašel pod pritiskom pozivov k odstopu, vendar zaenkrat ostaja na položaju. Podporo mu je izrekel tudi kancler Faymann, oba sta obljubila, da bosta spoštovala izid sicer ne zavezujočega referenduma in obenem napovedala reformo vojske. Ta se v zadnjih letih spopada z velikimi težavami zaradi zmanjševanja proračuna in upada števila nabornikov, zaradi česar je ogrožena njena bojna moč.
Kot kažejo ankete, je pri odločitvi večine volivcev za podporo naborniškemu sistemu prevladal predvsem argument pomembnosti vojske pri operacijah zaščite in reševanja ter vloge civilnega služenja vojaškega roka v avstrijski družbi. Ohranitev naborništva so tako veliko bolj podprli na tistih območjih, ki so jih v zadnjih letih prizadele naravne katastrofe; na primer na Štajerskem, kjer je še svež spomin na lanske velike poplave. Ljudje namreč menijo, da se bi z ukinitvijo naborniškega sistema zmanjšala sposobnost vojske pomagati v velikih naravnih nesrečah, kjer glavnino dela opravijo vojaki. Pričakovano so profesionalizacijo najbolj podprli mladi, 63 odstotkov starih od 16 do 29 let je glasovalo za ukinitev naborništva, poklicno vojsko so bolj od povprečja podprle ženske, čeprav manj kot polovica, v geografskem smislu pa se je za poklicno vojsko večinsko izrekel le Dunaj. Očitna je tudi povezava s strankarsko pripadnostjo; za poklicno vojsko je glasovalo 80 odstotkov volivcev socialdemokratske stranke, za ohranitev obstoječega sistema pa 77 odstotkov pristašev ljudske stranke.
Avstrijska vojska ima približno 35.000 tisoč vojakov in še približno 30.000 rezervistov. Po predlogu obrambnega ministra Darabosa bi imela profesionalna vojska, če bi se volivci odločili zanjo, le še 15.000 vojakov in 10.000 rezervisov. Zdaj v tujini deluje 152 avstrijskih vojakov, 150 jih sodeluje v misiji Združenih narodov v Libanonu, dva pa sta v Nepalu.
Sedanji naborniški sistem se sooča z upadom števila vojakov, saj se vse več fantov izogne služenju. Veliko jih je nesposobnih za služenje iz psiholoških in zdravstvenih razlogov (predebelih, obolelih za sladkorno in drugimi kroničnimi obolenji), veliko pa se jih odloča za civilno služenje. Zato je minister Darabos v odzivu na izid glasovanja napovedal, da bo treba v reformi sistema služenje vojske narediti bolj privlačno.
Po zadnjih raziskavah je bilo na prvem zdravniškem pregledu za vojsko nesposobnih od 10 do 18 odstotkov nabornikov. Vojaška obveznost velja za vse moške z avstrijskim državljanstvom med 17. in 50. letom starosti, vojaško služenje pa traja pol leta. Poleg Avstrije imajo splošni naborniški sistem v Evropi še v Švici, Grčiji, na Cipru, na Finskem, v Estoniji in na Danskem.
Referendumski mejnik
Nedeljski posvetovalni referendum je sploh prvi posvetovalni referendum v avstrijski zgodovini. Doslej so imeli na zvezni ravni le dva zavezujoča referenduma, na katerih so se Avstrijci leta 1978 odločali o uporabi jedrske energije, ko so se izrekli proti in s tem zapečatili usodo že zgrajene jedske elektrarne Zwentendorf, in leta 1994, ko so glasovali o vstopu Avstrije v EU.
