Tiskane izdaje
Santiago − Pred jutrišnjim drugim krogom predsedniških volitev v Čilu je jasno, da bo andsko državo v prihodnje vodila ženska. Ne le to, znano je pravzaprav tudi, da jo bo vodila nekdanja predsednica Michelle Bachelet.
Javnomnenjske raziskave ne dopuščajo dvoma. Kandidatka opozicijskega levega zavezništva Nova večina je na dobri poti, da se vrne v predsedniško palačo, ki jo pozna še iz časa svoje vladavine med letoma 2006 in 2010. Z udobno večino je slavila že v prvem krogu volitev, ko je osvojila 47 odstotkov glasov, skoraj dvakrat toliko kot njena največja tekmica Evelyn Matthei iz desnega Zavezništva za Čile. Tokrat naj bi bila razlika med njima še večja. Ankete namreč Bacheletovi napovedujejo zmago s 63,7 odstotka glasov, Mattheijeva naj bi jih osvojila 33,7 odstotka.
Nedeljske volitve so tako skorajda le še formalnost, a visoka zmaga bi reformam, ki jih napoveduje Bacheletova, prinesla dodaten zagon. Analitiki se strinjajo, da bo na to najbolj vplivala volilna udeležba, ki pa ostaja velika neznanka. Tokratna predsedniška tekma namreč prvič poteka na prostovoljni osnovi, zato se ne ve, koliko od več kot 13 milijonov volilnih upravičencev bo jutri prišlo na volišča. V prvem krogu jih je bilo manj kot 50 odstotkov.
Spopad reform in kontinuitete
Čeprav predsedniški kandidatki prihajata iz podobnega okolja − obe sta hčerki generalov vojaškega letalstva, ki sta bila svojčas tesna znanca −, se je njuna pot po državnem udaru 11. septembra 1973 razšla. Fernando Matthei se je v režimu Avgusta Pinocheta hitro vzpel in postal eden od članov hunte, očeta Bacheletove, zvestega strmoglavljenemu predsedniku Allendeju, pa so pučisti aretirali in mučili, zaradi česar je nekaj mesecev pozneje umrl. Aretacije in krutega ravnanja sta bili deležni tudi Bacheletova in njena mati, dokler nista pobegnili v izgnanstvo, od koder sta se vrnili leta 1979, deloma menda po zaslugi očeta Mattheijeve.
Tudi programa kandidatk se precej razlikujeta. Medtem ko Bacheletova obljublja spremembe − te po pričakovanjih ne bodo bistveno odstopale od politike iz njenega prvega mandata −, Mattheijeva meni, da te niso potrebne. Prva predsedniška kandidatka čilske desnice obljublja nadaljevanje politike sicer nepriljubljenega odhajajočega predsednika Sebastiána Piñere, zmanjšanje revščine in boj proti kriminalu.
Bacheletova, kot rečeno, stavi na reforme. Predlaga spremembe gospodarskega in političnega modela države ter davčno reformo, ki bi bolj obremenila podjetja in v državno blagajno prinesla dodatnih 8,2 milijona dolarjev oziroma okoli tri odstotke BDP. Ena od glavnih nalog, ki se je namerava lotiti, če bo izvoljena, je reforma izobraževalnega sistema, ki jo tisoči že vrsto let zahtevajo na množičnih protestih. V Čilu namreč tudi javne šole in univerze zaračunavajo šolnino, Bacheletova pa se namerava spopasti prav s tem izzivom in zagotoviti brezplačno šolanje vsem, ki ga potrebujejo. Da bi bilo uvajanje reform lažje, predlaga tudi spremembo ustave, zapuščino iz časov Pinochetove diktature.
