Tiskane izdaje
Ko so se Ciprčani v soboto zjutraj zbudili, so najbrž doživeli šok. Izvedeli so, da rešilni sveženj za Ciper, ki so ga sprejeli finančni ministri območja evra, kljub drugačnim obljubam domačih politikov predvideva enkratni davek na bančne vloge.
Konec tedna bančni sistem na Cipru ni deloval. Sprva so ljudje na bankomatih še lahko dvigovali le manjše zneske, z elektronskim bančništvom denarja niso mogli nakazovati. Poslovalnice nekaj manjših bank, ki so bile v soboto odprte, so zaprli, ko so se pred njimi začeli zbirati ljudje. Znesek, ki ga bodo morali plačati s »solidarnostno dajatvijo«, je bil na njihovih računih v nočni operaciji zamrznjen. »Kaznovali so nas, navadne Ciprčane. Ciper je poskusni zajček v eksperimentu, kakršnega še ni bilo,« je za nemško agencijo DPA povedal zobozdravnik Marinos Theodorou.
Z rešilnim svežnjem je bilo Cipru sicer zagotovljenih deset milijard evrov posojil iz sklada ESM. V zameno bodo morali prestrukturirati prevelik bančni sektor, zvišati obdavčitev podjetij z deset na 12,5 odstotka, privatizirati podjetja v državni lasti. Ukrepi za preprečevanje pranja denarja so pod drobnogledom neodvisne agencije. Dodatnih 5,8 milijarde evrov za reševanje države in bank bodo zbrali s posebno dajatvijo, ki bo za bančne vloge do 100.000 evrov znašala 6,75 odstotka. Za višje depozite bo dajatev višja, znašala bo 9,9 odstotka.
Takšen ukrep - ki je v dosedanji bitki z dolžniško krizo na stari celini edinstven - je najodločneje zagovarjala Nemčija. To po besedah kanclerke Angele Merkel pomeni, da bremena ne bodo le na plečih davkoplačevalcev drugih držav. Eden od argumentov za udeležbo (delno razlastitev) varčevalcev je, da bi s sprejetjem prvotno predvidenega svežnja pomoči v višini 17,5 milijarde (kar je enako ciprskemu BDP) zadolženost Cipra s 170 odstotki BDP postala povsem nevzdržna.
O tem, kaj vse se je v noči na soboto dogajalo na deseturnem zasedanju ministrov evrske skupine, krožijo le ugibanja in govorice. Menda je delegacija iz Nikozije večkrat zagrozila z odhodom, nato je bila postavljena pred zid. Lahko je izbirala med privolitvijo v dajatev na bančne vloge ali vrnitvijo na ciprski funt. »Evrska skupina je naredila, kar je moralo biti narejeno,« je razplet komentiral francoski finančni minister Pierre Moscovici.
Kaj se bo v prihodnjih dneh dogajalo na sredozemskem otoku, je nepredvidljivo. Novi predsednik Cipra Nikos Anastasiades je branil odločitev, češ, država je izbirala med dvojim: zlomom bančnega sistema s kaotičnim državnim bankrotom, ki bi pripeljal do slovesa od območja evra, in scenarijem bolečega, a nadziranega upravljanja krize. Časa ni veliko. Danes je na Cipru še praznik, pred torkovim odprtjem poslovalnic bank mora parlament še odločiti o rešilnem programu in podpreti kočljivo dajatev.
Sprva je bilo odločanje načrtovano za nedeljo, nato so ga preložili za en dan. Negotovost, ali bo izglasovano, je precejšnja. Vladajoča Anastasiadesova krščanskodemokratska stranka ima v parlamentu namreč le 20 od skupaj 56 sedežev. Če bodo nastali zapleti in ne bodo mogli odločiti že danes, bodo banke zaprte še kakšen dan več. Predsednik evropskega parlamenta Martin Schulz - z odločitvijo o dajatvi se strinja, ker da so na ciprskih računih orjaški zneski neznanega izvora - je predlagal, da varčevalci z vlogami do 25.000 evrov ne bi plačali nič.
Posledice odločitve »reševalcev evra« so negotove. Prvi človek evrske skupine Jeroen Dijsselbloem je sicer pojasnjeval, da je primer Cipra edinstven (bančni sektor je petkrat večji kot BDP države), a zagovorniki črnih scenarijev opozarjajo, da bi utegnil slediti naval prestrašenih varčevalcev (razvpiti run) na banke v sredozemskih kriznih državah. »Varčevalci bodo plačali. To rešuje današnji politični problem v Nemčiji za ceno prihodnjega navala na banke v drugih državah v območju evra,« je tvitnil belgijski ekonomist z LSE Paul De Grauwe.
