Tiskane izdaje
Bruselj − Finančni ministri Evropske unije (Ecofin) so danes nadaljevali pogajanja o prihodnjem modelu reševanja evropskih bank, ki se bodo znašle na robu propada.
Cilj je, da bi bili v prihodnosti davkoplačevalci čim manj obremenjeni s težavami bank. To je nauk, potegnjen iz bitke s finančno in dolžniško krizo, v kateri so orjaške luknje v bančnih bilancah postale breme države. Ministri − Slovenijo je zastopal veleposlanik pri EU Rado Genorio − so delali pod pritiskom časa, saj je bila izražena želja, da bi dosegli sporazum pred jutrišnjim vrhom EU. Prihodnja bančna unija sicer ni osrednja tema vrha, voditelji se bodo le seznanili z doslej narejenimi koraki. Večji koraki poglabljanja denarne unije pridejo na vrsto šele po septembrskih volitvah v Nemčiji.
Komisar za notranji trg Michel Barnier je bil pred novim krogom pogajanj o sistemu sanacije in zapiranja bank − konec tedna nočni pogajalski maraton v Luxembourgu ni bil uspešen − optimističen, češ da je med ministri dovolj volje za sklenitev sporazuma. Prevelike zamude da ne bi bile sprejemljive ne za prebivalce EU ne za finančne trge. Nova ureditev bo predvidoma veljala od leta 2015. Če bi se pogajanje ustavilo, postopki morda ne bi mogli biti končani pred koncem mandata evropske komisije prihodnje leto.
V dosedanjih pogajanjih so se kopja lomila okoli fleksibilnosti delitve stroškov sanacije in likvidacije bank. Načeloma velja, da bodo namesto davkoplačevalcev levji delež nosili lastniki deležev, obveznic in večjih depozitov (nad 100.000 evrov) v bankah. Tako si del držav prizadeva za izjeme, kakršne so javne ustanove ali majhna podjetja, ki bi bile izvzete iz delitve bremen. Države, ki nimajo evra, zahtevajo poseben status. Dežele severnega bloka z Nemčijo na čelu nasprotujejo prenosu pristojnosti in odgovornosti za banke na nadnacionalno raven.
