Tiskane izdaje
Medtem ko sta Ukrajina in Rusija nevarno blizu vojni, se prva zelo težko vojaško odziva in parira, saj je finančno na tleh. Ukrajina je v bistvu bankrotirana država. Vlada igra na strune patriotizma, zbira donacije za vojsko, razpisuje državne obveznice.
Država in njena vojska sta brez denarja. Po uradnih podatkih Ukrajina v prihodnjih dveh letih potrebuje do 30 milijard dolarjev posojil Mednarodnega denarnega sklada in nasploh Zahoda. Izgubila je krimski polotok, zdaj je na tem, da bo tudi ob območje na industrijskem vzhodu, nova vlada v Kijevu Rusiji, poleg ostalega, dolguje več kot dve milijardi dolarjev za zemeljski plin. Gospodarstvo se bo letos skrčilo za tri odstotke, navajajo uradni viri, različne druge napovedi predvidevajo nič manj kot 5-odsotno zmanjšanje. Še ta mesec se v Kijevu nadejajo podpisa sporazuma z IMF, ki bo sprostil 7 miljard dolarjev. Finančni minister Oleksandr Šlapak je te dni za Bloomberg povedal, da bo Ukrajina omenjena sredstva za svoj državi proračun dobila še letos. Uradni Kijev pričakuje tudi pomoč skupine G7, ena od njenih članic, Kanada, je že obljubila 200 milijnov dolarjev, odzvale so se tudi Združene države.
Denarni prilivi pa ne morejo dotekati dovolj hitro. Celo pred zaostritvijo z Rusijo je bila Ukrajina gospodarsko čisto na dnu. Leta 1992 je bil povprečni ukrajinski dohodek približno 90 odstotkov povprečnega poljskega, obe državi, ki sta izstopili iz dolge sence Sovjetske zveze, sta bili v razmeroma podobni situaciji. A že takrat, ko je Poljska postala članica Evropske unije, je bil ukrajinski GDP zgolj 40 odstotkov poljskega, kasneje se je razlika še izraziteje povečala. Po podatkih IMF se je kupna moč Poljske povečala za skoraj štirikrat, v istem obdobju je ukrajinska narasla samo za 40 odstotkov.
Kolektivizacija ideje o vojni
Medtem ko se Ukrajina in Rusija vse bolj zlovešče približujeta vojni in zveza Nato mobilizira svoje sile, je v Kijevu obupa čedalje več, poročajo različni viri. Zmeraj bolj primanjkuje denarja za pokritje tekočih vojaških akcij. Ukrajinsko obrambno ministrstvo je ta teden s kampanjo z naslovom Podprite ukrajinsko vojno med pravnimi in fizičnimi osebami zbralo več kot 100 milijonov ukrajinskih grivn, kaj je približno devet milijonov dolarjev. Večina denarja je bila zbrana s pomočjo majhnih donacij prek mobilnih uporabnikov, sredstva so namenjena predvsem logistični podpori in medicinski pomoči za vojsko.
Vlada ubira strune nacionalizma in patriotizma. Finančno ministrstvo napoveduje izdajo notranjih vojnih obveznic v višini 1,1 milijarde ukrajinski grivn (97 milijonov dolarjev), prav tako za pomoč vojski, je sredi tedna pisal Kyjiv Post. Znano je, da so podobne prijeme uporabljali pogosto v zgodovini. Med prvo svetovno vojno sta Avstro-Ogrska in Kanada razpisali posebne vojaške obveznice za financiranje svojih vojska. Spomnimo se, da so države vselej v zgodovini kolektivizacijo ideje o vojni izpeljale na različne načine. Med prvo svetovno vojno so v sosednji Italiji v dnevnem časopisju in na mestnih zidovih izstopali veliki lepaki, ki so državljane vabili k podpisu državnih obveznic, s čemer bi ekonomsko podprli vojno. Poleg tega je množica reklamnih oglasov, na primer za alkoholne pijače in otroške igrače, s pridom izkoriščala podobe vojakov na fronti.
Na ukrajinskih socialnih omrežjih se vrstijo informacije o pomanjkanju hrane in vsega ostalega med vojaškimi enotami, ki sodelujejo v tako imenovanih protiterorističnih akcijah. Zaradi množičnih kritik je konec preteklega meseca tudi odstopil obrambni minister Igor Tenjuk. Za omenjene obveznice ni pričakovati velikega povpraševanja, opozarjajo politični opazovalci. »Celo afriška Sahara je bolj likvidna,« je v zvezi s tem komentiral Wall Street Journal. Številčno je ukrajinska vojska neprimerljiva z rusko, vpogled v razkorak dajejo statistike International Institute for Strategic Studies, njena oprema je zelo stara in neposodobljena, ima eno samo podmornico. Še dodatno jo slabijo šibki viri, Reuters je nedavno poročal o vojakih, ki dezertirajo zaradi pomanjkanja živeža.
