Belgijski kralj Filip se je prvič sestal s polsestro princeso Delphine
Nezakonska hči kralja Alberta II. je od 1. oktobra članica kraljeve družine, v petek je prijetno pokramljala s polbratom.
Odpri galerijo
Prvo srečanje princese Delphine in belgijskega kralja Filipa je bilo v petek, 9. oktobra, v kraljevi palači Laken, fotografijo je kraljevi dvor objavil včeraj. FOTO: Handout/AFP
Včeraj je belgijski kraljevi dvor na družbenih omrežjih objavil, da sta se v petek v kraljevi palači Laken prvič srečala kralj Filip in njegova polsestra, princesa Delphine, ki je po tem, ko jo je januarja letos bivši kralj Albert II. končno priznal za nezakonsko hčer, šele od prvega oktobra članica kraljeve družine, poroča britanski BBC.
»Med dolgim in vsebinsko bogatim pogovorom sva se lahko bolje spoznala. Pogovarjala sva se o najinih življenjih in o temah, ki naju zanimajo,« sta včeraj zapisala na uradnem facebook profilu kraljeve družine. »Vez med nama se bo v prihodnje še utrjevala znotraj družinskih srečanj.«
Takšen sprejem v kraljevo družino in svoje mesto v njej, predvsem pa Albertovo priznanje očetovstva je Delphine Boël zahtevala že več kot zadnjih deset let. Pravzaprav je minilo že več kot dvajset let od izida neavtorizirane biografije takratne kraljice, Albertove žene Paole, v kateri je osemnajstletni flamski pisec biografije Mario Danneels prvič objavil domnevo, da ima kralj Albert nezakonskega otroka, tako da je Delphinin boj za priznanje trajal skoraj dve desetletji.
Belgijski mediji so po izidu biografije kraljice Paole leta 1999 namreč začeli raziskovati in čez nekaj časa so izsledili, da bi v knjigi omenjeni, a neimenovan nezakonski otrok utegnila biti prav ona, Delphine, sicer hči baronese Sybille de Selys Longchamps. Sprva sta tako mati kot hči to zanikali, kraljevi dvor je biografijo označil za neverodostojno obrekovanje, a seme dvoma je bilo vrženo v javnost. Še posebejo zato, ker je Albert, še preden je postal kralj, z baroneso Sybille res imel osemnajst let trajajočo afero, ki je trajala od leta 1966 do 1984. Delphine je rojena leta 1968.
Delphine je svoje prepričanje, da je Albertova nezakonska hči, prvič javno izrekla v intervjuju leta 2005. Takrat je dejala, da je kralja poklicala po telefonu in ga prosila, naj pomaga njeni materi, ki jo oblegajo novinarji, a jo je precej grobo zavrnil. »Daj mi mir s to zgodbo. Nisi moja hči,« ji je menda takrat zabrusil.
Ker je Albert kot kralj takrat užival sodno imuniteto, ga ni mogla tožiti, zato so se na sodišču srečali šele leta 2013, po tem, ko je Albert domnevno zaradi bolezni abdiciral in prestol prepustil sinu Filipu. Sodni postopki so se vlekli dolgo predvsem zato, ker Albert ni privolil v test DNK in je ves čas vztrajno trdil, da Delphine ni njegova hči. Šele ko mu je maja lani sodišče odredilo po 5000 evrov kazni za vsak dan, ko ne bo hotel uresničiti sodne odredbe, da opravi test očetovstva, je popustil in domneve o njegovem očetovstvu so bile januarja letos potrjene. Pod težo dokazov je očetovstvo priznal, sodišče pa je prvega oktobra odločilo, da Delphine pripada naziv princese, da je del kraljeve družine in da je tako kot preostali trije Albertovi otroci po njegovi smrti upravičena do dedovanja po njem. Sicer pa zdaj princesa ne bo dobivala dohodkov na račun svojega novega naziva, Albert bo moral le poplačati 3,4 milijona evrov sodnih stroškov, ki jih je imela doslej z dokazovanjem očetovstva.
»Sodna zmaga Delphine ne bo nikoli nadomestila očetovske ljubezni, a ji bo dala vsaj občutje pravičnosti,« je po razglasitvi odločitve sodišča dejal njen odvetnik Marc Uyttendaele.
»Med dolgim in vsebinsko bogatim pogovorom sva se lahko bolje spoznala. Pogovarjala sva se o najinih življenjih in o temah, ki naju zanimajo,« sta včeraj zapisala na uradnem facebook profilu kraljeve družine. »Vez med nama se bo v prihodnje še utrjevala znotraj družinskih srečanj.«
Dve desetletji boja
Delphine Boël po tem, ko je po odločitvi sodišča postala belgijska princesa. FOTO: Yves Herman/Reuters
Takšen sprejem v kraljevo družino in svoje mesto v njej, predvsem pa Albertovo priznanje očetovstva je Delphine Boël zahtevala že več kot zadnjih deset let. Pravzaprav je minilo že več kot dvajset let od izida neavtorizirane biografije takratne kraljice, Albertove žene Paole, v kateri je osemnajstletni flamski pisec biografije Mario Danneels prvič objavil domnevo, da ima kralj Albert nezakonskega otroka, tako da je Delphinin boj za priznanje trajal skoraj dve desetletji.
Belgijski mediji so po izidu biografije kraljice Paole leta 1999 namreč začeli raziskovati in čez nekaj časa so izsledili, da bi v knjigi omenjeni, a neimenovan nezakonski otrok utegnila biti prav ona, Delphine, sicer hči baronese Sybille de Selys Longchamps. Sprva sta tako mati kot hči to zanikali, kraljevi dvor je biografijo označil za neverodostojno obrekovanje, a seme dvoma je bilo vrženo v javnost. Še posebejo zato, ker je Albert, še preden je postal kralj, z baroneso Sybille res imel osemnajst let trajajočo afero, ki je trajala od leta 1966 do 1984. Delphine je rojena leta 1968.
»Nisi moja hči!«
Bivši belgijski kralj Albert II in kraljica Paola maja lani, ko je sodna bitka še potekala.FOTO: François Lenoir/Reuters
Delphine je svoje prepričanje, da je Albertova nezakonska hči, prvič javno izrekla v intervjuju leta 2005. Takrat je dejala, da je kralja poklicala po telefonu in ga prosila, naj pomaga njeni materi, ki jo oblegajo novinarji, a jo je precej grobo zavrnil. »Daj mi mir s to zgodbo. Nisi moja hči,« ji je menda takrat zabrusil.
Ker je Albert kot kralj takrat užival sodno imuniteto, ga ni mogla tožiti, zato so se na sodišču srečali šele leta 2013, po tem, ko je Albert domnevno zaradi bolezni abdiciral in prestol prepustil sinu Filipu. Sodni postopki so se vlekli dolgo predvsem zato, ker Albert ni privolil v test DNK in je ves čas vztrajno trdil, da Delphine ni njegova hči. Šele ko mu je maja lani sodišče odredilo po 5000 evrov kazni za vsak dan, ko ne bo hotel uresničiti sodne odredbe, da opravi test očetovstva, je popustil in domneve o njegovem očetovstvu so bile januarja letos potrjene. Pod težo dokazov je očetovstvo priznal, sodišče pa je prvega oktobra odločilo, da Delphine pripada naziv princese, da je del kraljeve družine in da je tako kot preostali trije Albertovi otroci po njegovi smrti upravičena do dedovanja po njem. Sicer pa zdaj princesa ne bo dobivala dohodkov na račun svojega novega naziva, Albert bo moral le poplačati 3,4 milijona evrov sodnih stroškov, ki jih je imela doslej z dokazovanjem očetovstva.
»Sodna zmaga Delphine ne bo nikoli nadomestila očetovske ljubezni, a ji bo dala vsaj občutje pravičnosti,« je po razglasitvi odločitve sodišča dejal njen odvetnik Marc Uyttendaele.
