Berlin – Po dveh desetletjih vročih razprav, ugibanj in načrtov je nemški predsednik Joachim Gauck vendarle postavil temeljni kamen za gradnjo berlinskega cesarskega in državnega gradu. Original je vzhodnonemški komunistični režim po vojni razstrelil in tam postavil partijsko palačo, polno azbesta. Podrli so ga po nemški združitvi.
Temeljni kamen je postavljen, šesto milijonov evrov pripravljenih, »živahni prostor svetovnih kultur«, kot je dejal predsednik Gauck, je zdaj treba le še zgraditi. Novi grad ob reki Spree in na koncu avenije Unter den Linden bo pruskemu originalu podoben le po zunanjosti. Sodobna notranjost se bo imenovala Humboldtov forum in bo dajala prostor muzejem, prireditvam, morda mestni knjižnici, njegova »agora« naj bi Berlinčanom in obiskovalcem ponudila prostor za srečanja. Avtor zamisli o Humboldtovem forumu je nekdanji predsednik pruskega kulturnega sklada Klaus-Dieter Lehmann, načrt pa je izdelal italijanski arhitekt Franco Stella.
Angele Merkel ni bilo na začetek gradnje
Gradnja gradu je še vedno sporna, po raziskavi agencije Forsa in revije Stern jo zavračata skoraj dve tretjini Nemcev in samo 30 odstotkov jih soglaša s še eno impozantno novogradnjo v prestolnici. Morda tudi zato, ker se pri nekaterih drugih in še posebej pri novem letališču močno zapleta, na uradni začetek gradnje ni bilo kanclerke Angele Merkel. Res pa pri gradu računajo tudi na velikodušne finančne prispevke tistih, ki so se po nemški združitvi neutrudno prizadevali zanj in so v času, ko je projekt stal na majavih temeljih, postavili celo mogočno kuliso. Košček stoji še zdaj, da bi Berlinčani in vsi Nemci videli, kaj je izgubila nova in stara prestolnica.
Javnomnenjske raziskave kažejo, da večine niso prepričali, le malo Nemcev še žaluje za prusko dinastijo, ki se je morala posloviti od oblasti po prvi veliki moriji 20. stoletja. Hohenzollernov, katere korenine segajo v švabski Hechingen 11. stoletja in kasneje v Frankonijo, je pustila mogočen zgodovinski pečat in se po njih v zahodnem delu mesta imenuje več ulic in avenij.
Zagovorniki gradnje dobili priložnost
Zagotovo se veliko Berlinčanov in obiskovalcev nemškega glavnega mesta sprašuje, kaj je tako izjemnega v daljnem 17. stoletju naredila kraljica Sophie Charlotte, po kateri se imenuje veličasten grad v zahodni četrti Charlottenburg. Ta je bil tudi mestna rezidenca veliko pomembnejšega Friderika Velikega, katerega tristoto obletnico rojstva so Nemci slavili lani. »Stari Fritz« je zgradil številne pomembne zgradbe, od državne opere do palače, v kateri je zdaj Humboldtova univerza, vzhodnonemški komunisti pa so bili prizanesljivejši tudi do njegovega potsdamskega gradu Sanssouci.
Zagovorniki ponovne gradnje starega cesarskega in državnega gradu upajo, da bo z njim končno zaokroženo tudi mestno središče nemške prestolnice. Kdorkoli je po padcu znamenitega zidu obiskal Berlin, ve, kako neusmiljeno sta opravili z njim druga svetovna vojna in komunistična oblast Nemške demokratične republike in koliko so že zgradili po združitvi. Tisti, ki verjamejo, da manjka samo še stari novi grad, zdaj dobivajo priložnost.
Tiskane izdaje
