Berlusconi se še naprej bori za svobodo

Rim − Ko je kasacijsko sodišče v Rimu v četrtek zvečer obsodilo Silvia Berlusconija na štiri leta zapora, je bila to res prva pravnomočna obsodba najvplivnejšega italijanskega politika zadnjih dvajsetih let, vendar so zdaj razmere na italijanski politični sceni še bolj zapletene.

Nespornemu voditelju desne opcije obsodba ni odvzela volivcev. Nasprotno, še pridobil jih je. Stranko Naprej, Italija, s katero je pred dvajsetimi leti stopil na oder, bo nemudoma obnovil, vodil jo bo sam, vse Ljudstvo svobode je z njim.

Ker je vrhovno sodišče izničilo petletno prepoved javnih funkcij, bo Berlusconi še lahko hodil v senat, ko se bo ta spet začek sestajati. O prestajanju kazni se bo tudi lahko odločal na jesen, po 16. septembru, kajti poleti v Italiji ne deluje nič. Samo vrhovno sodišče si je vzelo čas za obsodbo, ker bi sicer tudi primer Mediaset zastaral kot mnogi Berlusconijevi sodni procesi pred njim.

V procesu Mediaset, ki se je po sodiščih vlekel celo desetletje, je šlo za davčno utajo in za goljufijo. Lastnik televizijske hiše Mediaset, ki obvladuje italijansko medijsko sceno, je skladno z ugotovitvijo sodišča v ZDA kupoval filme in televizijske nadaljevanke, pri tem pa v Italiji prikazoval napihnjene cene v bilancah. S preprodajo naj bi zaslužil nekaj sto milijonov evrov, zatajil pa sedem milijonov evrov davka.

Obsojen je bil najprej na prvi, potem še na prizivni stopnji, obakrat na štiri leta zapora in pet let prepovedi javnih funkcij. Prvič pa se je zgodilo, da je kasacijsko sodišče lahko potrdilo obsodbo obe sodišč, še preden so Berlusconijevi odvetniki zadevo rešili z zastaranjem ali kako drugače. Njegovi politični sodelavci so prejšnja leta ob pomoči odvetnikov, ki so tudi parlamentarci, izposlovali zakone, ki so preprečevali sodno obravnavanje najvišjih državnih funkcij ali pa so nosilce funkcij obranili pred sodniki tako, da imeli zaradi funkcije opravičilo za nesodelovanje na sodnih obravnavah.

Ko so v četrtek zvečer objavili sklep kasacijskega sodišča, je dal Silvio Berlusconi na svojih televizijah objaviti svojo izjavo, v kateri se je izrekel za nedolžnega in za žrtev preganjanja enega dela pravosodja in močnega dela političnih struktur. Tudi tokrat pravosodne in politične preganjalce vidi v rajnki komunistični partiji, z njenimi nasledniki tvorno sodeluje v sedanji vladi.

Berlusconijev čustveni televizijski nastop, nekajkrat na robu solz, je ganil njegove volivce, ki jih je obsodba še bolj združila in utrdila. Vodstvo Ljudstva svobode se je zbralo v njegovi rimski rezidenci, vsi so ga navdušeno podprli, izrekli so se tudi za oživitev stranke Naprej, Italija, s katero je medijski mogotec pred dvema desetletjema vstopil v italijansko politiko. Anketa je pokazala, da bi Vitez, če bi bile volitve zdaj, zmagal z izdatno prednostjo pred svojimi nasprotniki, ki so hkrati njegovi glavni zavezniki. Dobil bi 28 odstotkov glasov.

Berlusconi je napovedal, se bo zaradi obsodbe kasacijskega sodišča pritožil na evropsko sodišče za človekove pravice. Njegov odvetnik bo tam poskušal dokazati, da z utajo sedmih milijonov evrov davka lastnik firme Mediaset ni storil kaznivega dejanja, vse skupaj ni bilo nič drugega kot davčni prekršek. Denarja ni nikamor odnesel, ostal je v podjetju, trdi odvetnik, medtem ko sodna odločitev sloni na tajnih skladih v davčnih oazah.

Berlusconi se po obsodbi niti slučajno ne vede kot obsojenec, nasprotno, nastopa kot žrtev krivic in predvsem kot žrtev zavožene italijanske pravosodne zakonodaje in razmer v italijanski politiki, ki naj bi jo po njegovem ves čas po vojni iz ozadja obvladovali komunisti, ne pa krščanski demokrati.

Politična situacija v Italiji je po odločitvi kasacijskega sodišča še bolj zapletena predvsem zato, ker so vrhovni sodniki zavrnili drugi del obsodbe prvostopenjskega in prizivnega sodišča, ki je nekdanjega predsednika vlade obsodila na pet let prepovedi javnih funkcij. V Milanu bodo morali o tem odločati še enkrat. Izreči se bodo morali tudi o dodatnem zagonetnem vprašanju, na katerega pravniki za zdaj nimajo odgovora. Berlusconijeva štiri leta zapora iz obsodbe namreč niso več kot eno leto hišnega pripora, saj so že leta 2006, ko je bil prvič obsojen, v državi vse kazni s posebnim zakonom skrajšali za tri leta. Tudi prepoved funkcij lahko velja samo leto dni, v enem letu pa se ne bo še nič razpletlo.

Uganke o prihodnosti so pri drugih strankah še hujše kot pri Berlusconijevih svobodnjakih. V škripcih je predvsem Demokratska stranka, ki vodi vlado, v kateri je podpredsednik Berlusconijev prvi sodelavec, tajnik Ljudstva svobode Angelino Alfano. Če bo v senatu glasovala za izgon Berlusconija, bo Demokratska stranka sama strmoglavila lastno vlado, če bo podprla Berlusconija, bo izgubila še več volivcev z leve strani. Tudi če se Demokrati izrečejo za odvzem naziva Vitez, bo Berlusconi za Italijo in za ves svet tudi poslej samo Vitez.