Tiskane izdaje
Kijev − Dan po velikonočnih praznikih, med katerimi so ukrajinske oblasti prekinile operacije za vzhodu države, je začasni predsednik Oleksandr Turčinov sporočil, da je »protiteroristična operacija« znova v polnem teku. »Zahtevam, da varnostne sile ponovno zaženejo in začnejo izvajati plodne protiteroristične ukrepe, s katerimi bodo ukrajinske državljane, ki živijo na vzhodu Ukrajine, zaščitili pred teroristi,« je zapisal v izjavi za javnost, objavljeni na spletni strani vrhovne rade, ki jo povzema Kyiv Post.
Predsednik se je za ta korak odločil potem, ko so v bližini mesta Slavljansk, ki ga že več dni zasedajo proruski aktivisti, našli trupli »brutalno mučenih posameznikov«. Domnevajo, da je ena od žrtev ugrabljeni mestni svetnik iz kraja Horlivka in član stranke Domovina [Julije Timošenko]. »Teroristi, ki so za talca vzeli celotno regijo Doneck, so šli čez vse meje, ko so začeli mučiti in pobijati ukrajinske domoljube,« je povedal predsednik, ki je dodal, da »teroristi« s kljubovanjem sporazumu, sprejetem v Ženevi, ne izzivajo le Ukrajine, ampak celoten svet.
Biden Ukrajini obljublja ameriško pomoč
Sredi zaostrenih razmer med Ukrajino in Moskvo je v Kijev včeraj pripotoval ameriški podpredsednik Joe Biden. Danes se je za zaprtimi vrati najprej sestal z začasnim ukrajinskim predsednikom Oleksandrom Turčinovom in zatem z začasnim premierom Arsenijem Jacenjukom, nato pa je nagovoril poslance vrhovne rade, ki jim je obljubil ameriško pomoč.
Biden je ukrajinskim poslancem zagotovil, da so ZDA pripravljene pomagati ukrajinskemu gospodarstvu, a jih ob tem posvaril, da se morajo boriti proti »rakotvorni korupciji«, piše AFP. Za 25. maj predvidene predsedniške volitve je označil za potencialno najpomembnejše v zgodovini države in dodal, da je Washington pripravljen pomagati pri njihovi izvedbi. Omenil je še, da se Ukrajina sooča s ponižujočimi grožnjami in zastrašujočimi težavami, a je Washington ukrajinskemu vodstvu pripravljen pomagati, da se sooči tudi s temi preprekami.
Kerry in Lavrov za uresničitev ženevskega dogovora
Washington in Moskva medtem drug drugemu pripisujeta krivdo za stopnjevanje krize v Ukrajini in se medsebojno pozivata k izpolnitvi ženevskih zavez za zmanjšanje napetosti v državi.
V skladu z dogovorom, ki so ga prejšnji teden podpisale Ukrajina, Rusija, ZDA in EU, se morajo med drugim vse nelegalno oborožene skupine v državi razorožiti ter predati zasedena poslopja in državno lastnino, a za zdaj nič ne kaže, da se bo to zgodilo. Washington in Kijev poudarjata, da morajo to najprej storiti proruski aktivisti na vzhodu države, Moskva pa, da so prvi na vrsti prozahodno usmerjeni nacionalisti, ki še vedno zasedajo kijevski Trg neodvisnosti in nekaj vladnih poslopij.
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je ukrajinsko oblast obtožil, da bodisi ni sposobna bodisi ni pripravljena obrzdati ultranacionalistične stranke Pravi sektor, ki jo separatisti obtožujejo za smrtonosni napad na eno od njihovih nadzornih točk v mestu Slavjansk prejšnji konec tedna. Ameriškega zunanjega ministra Johna Kerryja je pozval, naj Kijev spodbudi, da izpolni zaveze, in od njega zahteva, da »vročekrvnežem prepreči provokacije, ki bi privedle do krvavega konflikta«, piše AFP.
Ameriški zunanji minister pa je ruskega kolega Lavrova med telefonskim pogovorom pozval, naj proruskim separatistom naroči, naj zapustijo zasedene stavbe, sprejmejo amnestijo in se svojih zahtev lotijo po politični poti, so sporočili iz State Departmenta. Washington jim je za implementacijo sporazuma na voljo dal le nekaj dni, ne tednov, so dodali. Ameriški predsednik Barack Obama je Moskvi sicer že pred dnevi zagrozil z dodatnimi sankcijami, če dogovora iz Ženeve ne bodo kmalu uveljavili. Ruski premier Dmitrij Medvedjev se je na ameriške grožnje danes odzval, da se je Rusija pripravljena soočiti z novim krogom sankcij. »Prepričan sem, da bomo lahko minimalizirali njihove posledice,« je dejal.
