BiH: ločitev ob topovski glasbi

Razprave o težnjah srbske entietete po osamosvojitvi dobivajo nevarne razsežnosti.

Objavljeno
13. september 2013 17.20
Slovenija, Brdo pir Kranju, 26.November2009, Predsednik BiH Željko Komšič na srečanju gospodarstvenikov. Foto: Igor Zaplatil/DELO
Zdravko Latal, Sarajevo
Zdravko Latal, Sarajevo
Sarajevo – V BiH je med politiki in v javnosti nedavno povzročila razburkane polemike izjava predsedujočega predsedstva države Željka Komšića, češ da je bedak tisti, ki misli da ne bo vojne, če se bo Republika srbska poskušala odcepiti. »Jaz sem samo na glas povedal tisto, kar vsi vedo,« je Komšić odgovoril vsem, ki ga napadajo, predvsem pa kolegu, srbskemu članu predsedstva BiH Nebojši Radmanoviću.

Po težko sklenjenih dogovorih med Srbijo in Kosovom v Bruslju je Bosna ostala zadnji veliki problem Evrope in mednarodne skupnosti na Balkanu. Kot je pred svojim odhodom iz Sarajeva ugotovil ameriški veleposlanik v BiH Patrick Moon, doživlja BiH v tem trenutku najhujšo politično krizo po vojni. Komisar za širitev EU Štefan Füle je že večkrat poudaril, da se je Bosna znašla v kritični fazi in da je njena usoda v rokah njenih politikov, ki bi se morali odreči ozkim interesom in končno dojeti, da morajo za začetek vključevanja v evroatlantske integracije uveljaviti razsodbo evropskega sodišča za človekove pravice v primeru Sejdić-Finci.

Številni funkcionarji iz Bruslja in New Yorka že nekaj časa ponavljajo podobne ocene, slišati je bilo celo grožnje, da bo mednarodna skupnost znova uvedla sankcije proti neubogljivim politikom, a se do zdaj ni zgodilo nič, kar bi obubožanim prebivalcem BiH prineslo kanček upanja, da se bodo stvari obrnile na bolje. Potrpežljivost in ubogljivost ljudi, ki že leta volijo iste stranke in njihove voditelje, analitiki pojasnjujejo z besedami, da je pravzaprav vse dobro – samo da ni streljanja.

Svarila in grožnje

Prav v zvezi s streljanjem pa so se začela prerekanja med tistimi, ki vodijo Bosno po tej nevarni poti navzdol. Tisto, kar se je včasih šepetalo po hišah ali lokalih, je bilo zdaj javno izrečeno. Do ločitve dveh entitet BiH, kar že dolga leta napoveduje vodja bosanskih Srbov in predsednik srbske entitete Milorad Dodik, lahko pride samo ob topovski »glasbi«. V nedavnem intervjuju za Oslobođenje je predsedujoči predsedstva BiH Željko Komšić – ki je v Bosni zelo priljubljen in ki edini med voditelji še vedno živi v stanovanju v stari stolpnici – na vprašanje, ali bi v državi znova izbruhnila vojna in ali bi Bošnjaki segli po orožju, če bi se Republika Srbska (RS) poskušala odcepiti, odgovoril: »Vsak, ki mu je kaj do te države, bo, če se bo to zgodilo, segel po orožju. Ne samo Bošnjaki. In to vključno z menoj. Bedak je tisti, ki misli, da se to ne bo zgodilo, če bi se del države poskušal odcepiti. V tej državi se lahko medsebojno prepričujemo, prerekamo, prepiramo ... Vse mogoče lahko počnemo, pa čeprav to nima nobenega smisla. Takšna delitev države pa bi zagotovo pripeljala do vojne.«

Prvi, in to zelo umirjeno glede na njegov temperament, se je na Komšićevo izjavo odzval predsednik RS Milorad Dodik, ki je sicer najpogosteje grozil z referendumi v »svoji« entiteti in osamosvojitvijo. Dodik je ponovil, da bodo osamosvojitev Republike Srbske dosegli po politični poti, nikakor pa ne z orožjem. Končni cilj RS da je čim večja stopnja avtonomnosti in njena popolna samostojnost. Veliko odločneje pa se je odzval najbližji Dodikov sodelavec, srbski član predsedstva BiH Nebojša Radmanović. »Komšića pozivam, naj umakne svoj poziv državljanom, naj sežejo po orožju.« Radmanović je opozoril, da so v bližini meje med entitetama pri Tešnju odkrili velikansko skrivališče orožja, in vprašal, komu je to orožje namenjeno.

Srbski član predsedstva BiH je okrcal tudi delo mednarodne skupnosti, in to zaradi groženj, ki prihajajo iz evropske komisije, ter zahtev po tem, da bi morali v BiH sprejeti spremembe volilnega zakona, saj bodo sicer državo prikrajšali za denar iz evropskih predpristopnih skladov. Radmanović je odločno kritiziral tudi delo bošnjaških ministrov v ministrskem svetu BiH, saj, kot ugotavlja, pogodba o meji s Hrvaško, ki je dolga tisoč kilometrov, za BiH ni dobra, zato RS ne bo glasovala za ratifikacijo pogodbe. Radmanović se sicer ni mogel spomniti tega, da bi njegov strankarski voditelj kadar koli zahteval odcepitev srbske entitete.

Na Radmanovićeve očitke je Komšić na kratko odgovoril, da je zgolj glasno povedal tisto, kar sicer vsi vedo in česar se vsi bojijo, hkrati pa svetoval, naj se vse te zgodbe o delitvah pustijo ob strani, energija pa naj se usmeri na najbolj pereča vprašanja, kot so revščina, visoka brezposelnost, različne krivice ... »Meni je povsem jasno, da ne bo prišlo ne do nasilne ne do mirne ukinitve Republike Srbske, upam pa, da so končno tudi politiki iz SNSD spoznali, kakšno težo ima zgodba o odcepitvi in samostojnosti,« je še dejal Komšić.

Umik mednarodne skupnosti

Pravzaprav je glavni krivec za poletno zviševanje temperature mednarodna krizna skupina za Balkan, ki je kot »žrtev« recesije tik pred razpustitvijo, in to v najbolj neprimernem trenutku za BiH, ocenila, da Bošnjaki ne bi mirno sprejeli razpada države. Sicer pa to niso bila prva takšna opozorila mednarodni politiki iz te institucije. Prav tako tudi ni bilo prvič, da iz te institucije prihajajo pripombe na račun dela urada visokega predstavnika mednarodne skupnosti. Tako je urad postal del problema, namesto da bi se izkazal kot rešitev, ZDA in EU pa so se že zdavnaj umaknile iz dnevnopolitičnih dogajanj v tej državi, pri čemer srbski politiki ta umik še vedno vztrajno zahtevajo, bošnjaški in hrvaški politiki pa se z njim ne strinjajo.