BiH se utaplja v političnem močvirju

Beograd – Evropski komisar za širitev Štefan Füle med obiskom v Sarajevu ni dosegel dogovora z voditelji sedmih naj­vplivnejših strank v BiH. Ključni kamen spotike je neizvajanje odločitve evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Sejdić-Finci, ki blokira napredek BiH na evropski poti.

Evropsko sodišče za človekove pravice je v primeru Sejdić-Finci leta 2009 razsodilo, da mora BiH zagotoviti enakopravnost državljanov glede pravice do kandidature na volitvah, kar zahteva spremembo­ ustave. Gre za tožbo, ki sta jo v Strasbourgu leta 2006 vložila Jud Jakob Finci in Rom Dervo Sejdić.­ Čeprav sta državljana BiH, ne moreta kandidirati za člana predsedstva ali spodnjega doma parlamenta, ker se ti položaji v skladu z ustavo delijo le med pripadnike treh konstitutivnih narodov – ­Hrvate, Srbe in Bošnjake.

Evropsko sodišče je Finciju in Sejdiću leta 2009 pritrdilo, da je ustava, ki pripadnikom določenih verskih in etničnih skupnosti onemogoča kandidaturo na volitvah, diskriminatorna ter krši mednarodne konvencije. Razsodba je za BiH pravno obvezujoča, zaradi njenega neizvajanja pa je država ostala brez 45 milijonov evrov sredstev iz skladov EU. Državljani so zaradi nastale škode ogorčeni, mednarodna skupnost pa nezadovoljna.

Voditelja hrvaških strank v BiH (HDZ BiH in HDZ 1990) Dragan Čović in Martin Raguž sta na tokratnih pogajanjih vztrajala pri zahtevi, da morajo enega člana predsedstva izbirati izključno Hrvati. Po Čovićevem mnenju sta dve volilni območji v Federaciji BiH nujni za preprečitev scenarija, po katerem bi Hrvatom njihove predstavnike na oblasti izbirali Bošnjaki.

Izrazil je bojazen, da nekateri še vedno verjamejo, da lahko v imenu enega naroda izbirajo člane predsedstva BiH. Da je takšni praksi treba izreči odločen ne, je menil tudi Raguž, ki je dodal, da bi bilo za napredek pogajanj treba več poguma, splošne in državne interese pa bi bilo treba postaviti pred strankarske. Sklenil je z besedami, da so še daleč od cilja, vendar je prepričan, da bo prišel tudi ta težko pričakovani dan.

Bošnjaške stranke sicer odločno zavračajo zahteve HDZ BiH in HDZ 1990 z utemeljitvijo, da bi se tako nadaljevale etnične delitve v državi.­ Drugi mož Stranke demokratske akcije in bošnjaški član predsedstva BiH Bakir Izetbegović je zahteval večji angažma evropskih predstavnikov. Po mnenju predsednika Socialdemokratske stranke BiH (SDP BiH) Zlatka Lagumdžije se BiH tudi 18 let po daytonskem sporazumu še vedno utaplja v političnem močvirju, glede na to, da hrvaški voditelji zavračajo vse kompromise, pa bodo očitno morali najti rešitev drugi in pametnejši od njih.

Predstavniki iz Republike Srbske so za neuspeh pogajanj obtožili kolege iz Federacije BiH. Predsednik RS Milorad Dodik vidi problem v dejstvu, da ti niso našli ustreznega modela in da se niso niti za korak premaknili iz začetnih pogajalskih pozicij. V srbski entiteti čakajo, da se bodo federalni partnerji dogovorili o načinu volitev, Dodik pa je izrazil razumevanje za zahteve predstavnikov hrvaškega naroda, da se v ustavo vgradi mehanizem, po katerem na dveh volilnih območjih eden od konstitutivnih narodov ne more predstavljati večine.

Izplen pogovorov je morda še najbolje ocenil predsednik Srbske dekokratske stranke (SDS) Mladen Bosić, ki je prepričan, da so bila pogajanja velik poraz za vse udeležence. Poudaril je, da so stopili tri korake nazaj namesto enega naprej, posledice pa da bodo čutili vsi državljani BiH.

Ključne težave na stranskem tiru

BiH jeseni čakajo splošne volitve. Ker so po zadnjih volitvah za sestavo nove vlade na državnem nivoju potrebovali kar 17 mesecev, resni zapleti pa so bili tudi pri sestavljanju vlade Federacije BiH, mnoge v Uniji utemeljeno skrbi, da bo volilni boj spet pahnil državo v blokado. Da je stanje resno, potrjuje tudi izstop SBB iz parlamentarne večine, ki jo je s SDP ter hrvaškima HDZ in HDZ 1990 sestavila leta 2012; parlamentarna večina sicer ni enaka vladni koaliciji, ki jo sestavljajo SDP, SDA, Narodna stranka Z delom za napredek (NSRzB) ter del Hrvaške stranke prava (HSP BiH).

Evropska unija ni zadovoljna niti z rezultati boja proti organiziranemu kriminalu, korupciji in terorizmu v BiH. V Bruslju ocenjujejo, da so v Sarajevu zaradi zadeve Sejdić-Finci postavili na stranski tir reševanje ključnih vprašanj. V poročilu o napredku BiH lansko leto je EU med drugim opozorila, da je korupcija na skrb vzbujajoči ravni, ker manjkajo ključni zakoni in ker ni bil procesuiran niti en primer velike korupcije političnih funkcionarjev. Evropska komisija je ocenila, da so sprejeti zakoni in zakoni v proceduri korak nazaj v primerjavi s preteklimi dosežki.