Bitka za zvišanje prispevka za javno TV
Nemška javna radiotelevizijska mreža gre na ustavno sodišče zaradi neuspelega zvišanja prispevka.
Odpri galerijo
Nemška javna radiotelevizijska mreža bo skušala zvšanje prispevka doseči na ustavnem sodišču.
FOTO: Suhadolnik Jože
Zaradi napetih političnih razmerij v eni od nemških zveznih dežel, Saški-Anhaltu, je propadel načrt o zvišanju prispevka za ARD, ZDF in Deutschlandradio s prihodnjim letom. Deželna vlada namreč ni uspela zagotoviti potrebne podpore koalicijskih poslancev. Kljub potrditvi v preostalih 15 deželah, je zvišanje zdaj na ledu. ARD, ZDF in Deutschlandradio so nemudoma napovedali ustavno presojo.
S prihodnjim letom bi se moral prispevek za nemško javno radiotelevizijsko mrežo zvišati za 86 centov na 18,36 evra na mesec. Prispevek morajo plačevati vsa nemška gospodinjstva, ne glede na to, ali imajo dostop do televizije, radia ali interneta. Položnico prejme vsakdo avtomatično ob prijavi stalnega ali začasnega prebivališča. A prispevek, ki letno skupaj nanese okoli osem milijard evrov, se ne bo zvišal, razen, če bo drugače odločilo ustavno sodišče.
Vse skupaj se je zapletlo v zvezni deželi Saška-Anhalt, ki ji vlada sredinska koalicija CDU-SPD-Zeleni. V koaliciji namreč po dolgih tednih prerekanj niso uspeli doseči dogovora o zvišanju prispevka. Medtem ko so Zeleni in SPD zvišanje podprli, so mu v CDU nasprotovali. In ker predsednik vlade Reiner Haseloff (CDU) ni želel, da bi predlog padel ob sodelovanju CDU in Alternative za Nemčijo (AfD), ga je umaknil z dnevnega reda.
Iz javne radiotelevizije sporočajo, da gre za očitno politično obračunavanje na njihovih plečih. Med drugim opozarjajo, da bodo zaradi nezvišanja prispevka, ki je na obstoječi ravni že več let, letno ob več deset milijonov evrov sredstev in da bo to prizadelo množico ustvarjalcev programa. Zato so se odločili, da uveljavitev nove pogodbe z državo dosežejo na ustavnem sodišču.
Polemike o nemški javni radioteleviziji sicer močno spominjajo na polemike v Sloveniji. Najbolj ostri kritiki prihajajo iz vrst AfD, ki televizijo označujejo za „Lugenpresse“, v prevodu lažnivi tisk, in kot Merkel TV. A tudi na drugi strani se najdejo kritiki, ki opozarjajo, da bi morali o namenu in vlogi javne radiotelevizije vendarle resno spregovoriti. V nedavnem komentarju na to temo v Spiegelu tako opozarjajo, da je k tej kalvariji prispevala tudi javna televizija sama, ki ni pripravljena na resno obravnavo kritik, ki letijo na njen račun v smislu manjka resnega novinarstva in vedno enakih zabavnih oddaj, kot so zapisali.
S prihodnjim letom bi se moral prispevek za nemško javno radiotelevizijsko mrežo zvišati za 86 centov na 18,36 evra na mesec. Prispevek morajo plačevati vsa nemška gospodinjstva, ne glede na to, ali imajo dostop do televizije, radia ali interneta. Položnico prejme vsakdo avtomatično ob prijavi stalnega ali začasnega prebivališča. A prispevek, ki letno skupaj nanese okoli osem milijard evrov, se ne bo zvišal, razen, če bo drugače odločilo ustavno sodišče.
Vse skupaj se je zapletlo v zvezni deželi Saška-Anhalt, ki ji vlada sredinska koalicija CDU-SPD-Zeleni. V koaliciji namreč po dolgih tednih prerekanj niso uspeli doseči dogovora o zvišanju prispevka. Medtem ko so Zeleni in SPD zvišanje podprli, so mu v CDU nasprotovali. In ker predsednik vlade Reiner Haseloff (CDU) ni želel, da bi predlog padel ob sodelovanju CDU in Alternative za Nemčijo (AfD), ga je umaknil z dnevnega reda.
Iz javne radiotelevizije sporočajo, da gre za očitno politično obračunavanje na njihovih plečih. Med drugim opozarjajo, da bodo zaradi nezvišanja prispevka, ki je na obstoječi ravni že več let, letno ob več deset milijonov evrov sredstev in da bo to prizadelo množico ustvarjalcev programa. Zato so se odločili, da uveljavitev nove pogodbe z državo dosežejo na ustavnem sodišču.
Polemike o nemški javni radioteleviziji sicer močno spominjajo na polemike v Sloveniji. Najbolj ostri kritiki prihajajo iz vrst AfD, ki televizijo označujejo za „Lugenpresse“, v prevodu lažnivi tisk, in kot Merkel TV. A tudi na drugi strani se najdejo kritiki, ki opozarjajo, da bi morali o namenu in vlogi javne radiotelevizije vendarle resno spregovoriti. V nedavnem komentarju na to temo v Spiegelu tako opozarjajo, da je k tej kalvariji prispevala tudi javna televizija sama, ki ni pripravljena na resno obravnavo kritik, ki letijo na njen račun v smislu manjka resnega novinarstva in vedno enakih zabavnih oddaj, kot so zapisali.
