Golob naklonjen priznanju Palestine, a Slovenija o tem ne bo določala sama
Premier Robert Golob podpira priznanje Palestine. Kot je povedal ob robu vrha EU, bo Slovenija Palestino predvidoma priznala skupaj še z nekaterimi drugimi članicami, da bo mednarodni učinek čim večji. Kdaj naj bi se to zgodilo, ni želel napovedovati. EU sicer naredi bistveno premalo za izboljšanje humanitarnih razmer v Gazi, je še dejal.
»Politična rešitev je lahko samo ena in to je rešitev dveh držav, to govorimo danes že vsi. In če že govorimo o politični rešitvi dveh držav, to pomeni, da bomo ti dve državi tudi priznali,« je na vprašanje, ali sam podpira priznanje Palestine, odgovoril Golob. Dodal je, da o tem ni nobenega dvoma.
Po njegovih besedah se Slovenija o priznanju ne bo odločala povsem sama. O tem se pogovarja s skupino enako mislečih držav znotraj EU.
»Mislim, da bomo šli skupaj v to priznanje. Takrat, ko bomo to naredili, bomo naredili zato, da bo mednarodni učinek čim večji,« je še povedal glede priznanja Palestine. »Morda bo to že v kratkem, vendar se o tem ne bi opredeljeval,« je dejal Golob.
K priznanju palestinske države je sicer vlado pozvala poslanska skupina največje koalicijske stranke Gibanje Svoboda, ki jo vodi premier Golob. Kot so zapisali v pozivu vladi, niso več pripravljeni nemočno spremljati morije v Gazi.
»Palestina nima možnosti vzpostaviti državne strukture brez priznanja pravice do samostojne države s strani mednarodne skupnosti. Čakanje na pravi trenutek v zgodovini za priznanje Palestine ni več primeren odgovor. V Evropski uniji je več držav, ki že napovedujejo priznanje, zato pozivamo vlado, da skupaj s prvo skupino držav Evropske unije stori ta korak,« so zapisali v pozivu, objavljenem na spletni strani stranke.
Bližnjevzhodni konflikt je sicer ena od osrednjih tem današnjega zasedanja voditeljev članic EU, o čemer so na delovnem kosilu razpravljali tudi z generalnim sekretarjem Združenih narodov Antoniem Guterresom. Največ časa so po Golobovih besedah posvetili humanitarni katastrofi v Gazi.
»Stališče Slovenije je bilo zelo jasno. Evropska unija naredi bistveno premalo, Evropska unija bi morala biti bolj glasna, predvsem pa bi morala zasledovati enako strategijo, kot jo v primeru ruske agresije na Ukrajino, morali bi imeti jasna in enotna stališča. (...) Verjamem, da bomo danes zvečer to poskušali popraviti in upam, da bomo zelo jasno pozvali naše prijatelje v Izraelu, da morajo z akcijami, ki jih izvajajo, prenehati takoj,« je o razpravi z Guterresom povedal Golob.
Vzvodov za pritisk na Izrael ima EU po njegovem mnenju dovolj. »Gre za vprašanje odločitve, ali bomo začeli končno delovati v smeri takojšnje prekinitve ognja, takojšnjega premirja in takojšnje razbremenitve humanitarne katastrofe v Gazi,« je še dejal premier.
Izraelci v bolnišnici ubili najmanj 140 Palestincev
Izraelske sile so v okviru večdnevne operacije v največji bolnišnici v Gazi Al Šifa in njeni okolici, ki še poteka, doslej ubile najmanj 140 Palestincev, od tega več kot 50 v zadnjem dnevu, je danes sporočila izraelska vojska. Obenem so menda vojaki na območju odkrili skladišče orožja, poročajo tuje tiskovne agencije.
»Od začetka operacije je bilo na območju bolnišnice uničenih več kot 140 teroristov,« je sporočila vojska in pojasnila, da so več kot 50 Palestincev ubili v zadnjem dnevu.
Osebje bolnišnice, bolniki in oprema pri tem po navedbah vojske niso bili prizadeti, civilistom pa so menda zagotovili tudi 1800 litrov vode in 3,8 tone humanitarne pomoči. Palestinski viri medtem poročajo, da je izraelska vojska obstreljevala bolnišnico in da napada vse, kar se premika v njeni bližini.
Izraelska vojska je v ponedeljek znova vdrla v največjo bolnišnico v palestinski enklavi, kjer je po lastnih navedbah posredovala proti palestinskemu islamističnemu gibanju Hamas.
Doslej sta v operaciji umrla najmanj dva izraelska vojaka. Izraelske sile so pri tem pridržale najmanj 160 osumljencev, po poročanju španske tiskovne agencije EFE pa celo okoli 600, pri čemer so jih približno 250 identificirali kot člane Hamasa in skupine Islamski džihad.
Na Zahodnem bregu v več napadih ubitih osem Palestincev
Izraelska vojska je v zadnjih 24 urah na zasedenem Zahodnem bregu v več ločenih napadih ubila najmanj osem ljudi. Po poročanju katarske televizije Al Džazira so okupacijske sile med številnimi racijami tudi uničevale lokalno civilno infrastrukturo.
Med racijo v begunskem taborišču pri kraju Tulkarm sta bili ubiti dve osebi ob napadu iz zraka, dve pa sta podlegli poškodbam zaradi strelnih ran, je sporočil palestinski Rdeči križ. Poleg tega naj bi tam po navedbah očividcev izraelska vojska uničevala infrastrukturo, vključno s cestami.
V ločenem napadu z dronom na vozilo v Dženinu so v sredo umrli trije moški, o katerih Izrael trdi, da so pripadniki oborožene skupine Islamski džihad. V znak protesta danes v Dženinu poteka splošna stavka, poroča palestinska tiskovna agencija Wafa.
Izraelska vojska je ponoči med drugim bila dejavna še v Nablusu, Hebronu in v begunskem taborišču pri Ramali, kjer je bil v streljanju ubit en Palestinec.
V Gazi je v tem času bilo ubitih skoraj 32.000 Palestincev, vključno s 65 v zadnjih 24 urah.
Blinken o možni sklenitvi premirja
Zunanji ministri petih arabskih držav so se pred srečanjem z ameriškim državnim sekretarjem Antonyjem Blinknom danes v Kairu z visokim palestinskim predstavnikom pogovarjali o vojni na območju Gaze. Pozvali so k takojšnji prekinitvi ognja in odprtju vseh mejnih prehodov z Izraelom za dostavo prepotrebne humanitarne pomoči.
V skupni izjavi so udeleženci srečanja pozvali k popolni in takojšnji prekinitvi ognja ter k odprtju vseh mejnih prehodov med Izraelom in Gazo, kamor pomoč prihaja samo po kapljicah in več kot milijonu tam ujetih Palestincev grozi lakota, so sporočili z egiptovskega zunanjega ministrstva.
Srečanja so se po poročanju francoske tiskovne agencije AFP udeležili zunanji ministri Egipta, Katarja, Savdske Arabije, Jordanije ter Združenih arabskih emiratov. Udeležil se ga je tudi visoki predstavnik palestinskih oblasti na Zahodnem bregu Husein al Šejk, ki je blizu palestinskemu predsedniku Mahmudu Abasu.
Govorili so o prizadevanjih, potrebnih za ustavitev vojne in prekinitev ognja v Gazi ter zagotovitev dostave vse humanitarne pomoči v palestinsko enklavo, kjer se Združeni narodi po več kot petih mesecih vojne bojijo vsesplošne lakote.
Kasneje se bodo sestali z Blinknom, ki se je v okviru svoje šeste turneje na Bližnjem vzhodu od začetka vojne v Gazi 7. oktobra danes v Kairu že sestal z egiptovskim zunanjim ministrom Samehom Šukrijem in egiptovskim predsednikom Abdelom Fatahom al Sisijem. Z njima je govoril o prizadevanjih za zaščito palestinskih civilistov in načinih za dosego takojšnje prekinitve ognja, ki bi vključevala izpustitev v Izraelu zajetih talcev.
