Bo obtoženega nacističnega stražarja rešil morebitni ponaredek KGB?

Po pisanju nemškega Spiegla se namreč spet zapleta zaradi pred kratkim odkritega poročila ameriškega preiskovalnega urada FBI, da je glavni dokaz proti Demjanjuku (prič menda ni več) – njegova osebna izkaznica SS – ponarejen. Ponaredila naj bi jo nekdanja sovjetska tajna služba KGB.

Toda Spiegel navaja tudi, da zadeva ni povsem nova, saj se je o tej možnosti govorilo že dlje časa. Zagovornik obtoženega nacističnega stražarja je zato sodišče v Münchnu že prosil za odlog sojenja zaradi »sveže razkritega poročila FBI«, saj da je zdaj jasno, da so njegov osebni dokument ponaredili. To razkritje sicer že starega poročila FBI je nedvomno novost tudi za Demjanjukovo obrambo, obtoženec pa tudi že vseskozi trdi, da ni ta, za katerega ga imajo.

V preteklosti so takšno možnost dosledno zavračali, dokument, ki dokazuje njegovo pripadnost SS, pa je po Spieglu doslej najbolj proučevan dokument v nemški sodobni pravosodni zgodovini. Izhaja iz enega od medvojnih vadbenih centrov SS in potrjuje, da je bil Demjanjuk od tam leta 1942 napoten kot stražar v taborišče smrti Sobibor v okupirani Poljski. Odkritje zaupnega poročila FBI, starega že četrt stoletja, v neki zbirki starih in »deklasificiranih« dokumentov, ki jih je preiskovala agencija AP, je po mnenju zagovornika Ulricha Buscha razkrilo, da tožilci niso upoštevali in zahtevali vseh dokumentov, ki se nahajajo v ZDA in morda razbremenjujejo Demjanjuka. Sodišče je prosil za odlog sojenja tudi zato, da bi mogli preveriti še druge ameriške dokumente, s katerih so sneli oznako zaupnosti.

Glavni tožilec v procesu Hans-Joachim Lutz temu sicer nasprotuje, češ da FBI leta 1985 sploh ni razpolagal s kritičnim Demjanjukovim nacističnim osebnim dokumentom in da ga torej tudi ni mogel natančno preveriti. Tožilec je navrgel, da so druge preiskave potrdile verodostojnost omenjenega dokumenta. Toda tudi za Lutza je, kot je povedal za AP, to poročilo FBI vendarle novo dejstvo, čeprav je na drugi strani ameriško pravosodno ministrstvo prejšnji teden zatrdilo, da je bilo vključeno med skenirane zaupne dokumente FBI, ki so jih prenesli na dve disketi in jih je bilo mogoče že leta 2009 pregledovati na ameriškem konzulatu v Münchnu. Lutz v odgovoru na to priznava, da je »mogoče omenjeno poročilo spregledal kot nepomembno«. Sodišču je te dni tudi zatrdil, da še vedno ne vidi, da bi lahko kaj pomenilo.

Devetdesetletni Demjanjuk je nedvomno eden od zadnjih, ki še čakajo na morebitno obsodbo zaradi svojega ravnanja med drugo svetovno vojno. Preden so mu začeli soditi v Nemčiji, so ga že pred desetletji v ZDA odkrili kot morebitnega krutega esesovskega stražarja, potem ko je bil v Ohiu vsa povojna leta zaposlen v avtomobilski industriji. V Nemčiji mu sodijo od leta 2009, iz prvotno zelo razvpitega procesa pa se je sčasoma vse skupaj sprevrglo v precej nezanimivo sojenje (čeprav mu obtožnica očita sodelovanje pri pomoru 28.000 jetnikov v Sobiboru). Prav njegova nekdanja osebna izkaznica je ključni dokaz tožilstva, čeprav je znano, da so ga nekateri preživeli označili za izjemno krutega stražarja. Po navedbah Spiegla se je FBI že sredi osemdesetih let ukvarjal z zahtevo, da bi mu vzeli državljanstvo, da bi ga lahko izročili Izraelu; med drugim so ocenili, da so »v Sovjetski zvezi njegov osebni dokument morda ponaredili«. Poročilo je ostalo tajno, Američani pa so Demjanjuka kljub temu predali Izraelu, kjer je bil sprva obsojen na smrt, vendar je tamkajšnje vrhovno sodišče sodbo razveljavilo zaradi domnevnih pomanjkljivosti pri pričanju. Po dolgem pravnem boju so ga ZDA leta 2008 deportirale v Nemčijo, kjer pa se zdaj znova zapleta. Končna sodba Johnu Demjanjuku je tako še naprej negotova.