Boljša rešitev je vlaganje v proizvodne zmogljivosti
Najboljša socialna politika je politika ustvarjanja novih, dobro plačanih delovnih mest, je ob prihodu na socialni vrh povedal predsednik vlade Janez Janša.
Odpri galerijo
Janez Janša se mudi na vrhu v Portu. FOTO: Twitter profil vlade RS
Po objavi podpore administracije predsednika ZDA Joeja Bidna predlogu za odpravo zaščite intelektualne lastnine za cepiva proti covidu-19, je vprašanje patentov sinoči postalo tema neuradnega vrha EU, ki se bo danes končal v Portu.
Evropska politika je do odprave patentov s ciljem spodbuditi proizvodnjo in cepljenje po vsem svetu, predvsem v manj razvitih državah, zadržana. V Bruslju je bilo slišati ocene, da takšen korak ne bi mogel dovolj hitro pripomoči k odpravljanju težkega položaja v globalni cepilni krizi, ko v več delih sveta potrebujejo takojšnjo pomoč. Francija je po prvi podpori predlogu Washingtona obrnila ploščo. V Nemčiji prevladujejo pomisleki. Nemška kanclerka Angela Merkel se vrha v Portu – tako kot malteški in nizozemski premier Robert Abela in Mark Rutte – udeležuje le po videopovezavi.
Ena od težav je, da sprostitev patentov zahteva postopek znotraj Svetovne trgovinske organizacije, ki utegne biti dolgotrajen. V nerazvitih državah bi lahko imeli težave pri zahtevni proizvodnji sodobnih cepiv, ki temeljijo na revolucionarni tehnologiji mRNK. Navsezadnje, tudi težave z AstraZeneco niso imele povezave z intelektualno lastnino. V Bruslju boljšo pot za rešitev krize vidijo v učinkovitih donacijah, odpravi omejitev izvoza in vlaganju v proizvodne zmogljivosti. Čimprejšnje cepljenje po svetu je v lastnem interesu EU, saj bi širjenje novega koronavirusa po svetu in nove različice spet povzročile težave v EU.
»Na mizi ni dokaza, da je zaščita intelektualne lastnine težava in da povzroča zastoj. Nismo videli niti enega primera, ko bi bili zmogljivosti omejene zaradi intelektualne lastnine,« je sporočilo Bruslja. Na drugi strani vendarle opozarjajo, da bi težave lahko nastale v prihodnosti. Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je opozorila, da je EU odprta za vsak predlog za spopadanje s krizo na učinkovit in pragmatičen način. V enem od prvih odzivov je poudarila, da je iz EU šlo v izvoz že 200 milijonov odmerkov cepiv. Na drugi strani je v ZDA de facto prepovedan njihov izvoz.
Osrednja tema vrha, ki je vrhunec portugalskega predsedovanja svetu EU, so socialna vprašanja. Potekal je socialni vrh, ki so se ga ob voditeljih EU udeležile še organizacije in sindikati. Razpravljali so o krepitvi socialnih pravic. V pripravi izjave voditeljev vrha se je zapletalo glede vprašanja enakopravnosti spolov, ki ga Madžarska in Poljska vidita kot preveč ideološko temo. Tako je bila v eni od zadnjih različic izjave formulacija, da se bodo »dejavno trdili zmanjšanje razlik med spoloma glede zaposlenosti«. A namesto spodbujanja enakosti spolov naj bi spodbujali le enakost posameznikov.
Cilj vrha je bil bolj konkretizirati cilje, ki izhajajo iz evropskega socialnega stebra. Voditelji v času okrevanja Evrope po pandemiji vidijo kot prednostne »ustvarjanje delovnih mest, ne pa zaščito obstoječih, in izboljšanje njihove kakovosti, pri tem pa bodo ključno vlogo imela mala in srednja podjetja«. Steber socialnih pravic, ki je bil postavljen na vrhu v Göteborgu leta novembra 2017, je ostal bolj črka na papirju. Ali bo po Portu precej drugače, se bo še pokazalo. V EU je eno od kočljivih vprašanj direktiva o minimalni plači, ki naj bi povsod v EU delavcu zagotavljala dostojno plačilo.
Znotraj EU so globoke razlike tako v plačah kot v socialnih pravicah. »Najboljša socialna politika je politika ustvarjanja novih, dobro plačanih delovnih mest. Za takšno socialno politiko potrebujemo šolski sistem, ki mlade nauči ne samo veliko znanja, ampak predvsem, kako se to znanje, ki ga je danes na voljo zelo veliko, pravilno izbira in inovativno uporablja,« je ob prihodu na socialni vrh povedal predsednik vlade Janez Janša. V njegovih očeh je središče dobre socialne politike vedno tudi družina in ustvarjanje ugodnega okolja za družine.
Evropska politika je do odprave patentov s ciljem spodbuditi proizvodnjo in cepljenje po vsem svetu, predvsem v manj razvitih državah, zadržana. V Bruslju je bilo slišati ocene, da takšen korak ne bi mogel dovolj hitro pripomoči k odpravljanju težkega položaja v globalni cepilni krizi, ko v več delih sveta potrebujejo takojšnjo pomoč. Francija je po prvi podpori predlogu Washingtona obrnila ploščo. V Nemčiji prevladujejo pomisleki. Nemška kanclerka Angela Merkel se vrha v Portu – tako kot malteški in nizozemski premier Robert Abela in Mark Rutte – udeležuje le po videopovezavi.
Intelektualna lastnina ni težava
Ena od težav je, da sprostitev patentov zahteva postopek znotraj Svetovne trgovinske organizacije, ki utegne biti dolgotrajen. V nerazvitih državah bi lahko imeli težave pri zahtevni proizvodnji sodobnih cepiv, ki temeljijo na revolucionarni tehnologiji mRNK. Navsezadnje, tudi težave z AstraZeneco niso imele povezave z intelektualno lastnino. V Bruslju boljšo pot za rešitev krize vidijo v učinkovitih donacijah, odpravi omejitev izvoza in vlaganju v proizvodne zmogljivosti. Čimprejšnje cepljenje po svetu je v lastnem interesu EU, saj bi širjenje novega koronavirusa po svetu in nove različice spet povzročile težave v EU.
»Na mizi ni dokaza, da je zaščita intelektualne lastnine težava in da povzroča zastoj. Nismo videli niti enega primera, ko bi bili zmogljivosti omejene zaradi intelektualne lastnine,« je sporočilo Bruslja. Na drugi strani vendarle opozarjajo, da bi težave lahko nastale v prihodnosti. Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je opozorila, da je EU odprta za vsak predlog za spopadanje s krizo na učinkovit in pragmatičen način. V enem od prvih odzivov je poudarila, da je iz EU šlo v izvoz že 200 milijonov odmerkov cepiv. Na drugi strani je v ZDA de facto prepovedan njihov izvoz.
Čimprejšnje cepljenje po svetu je v interesu EU, saj bi širjenje novega koronavirusa po svetu in nove različice spet povzročile težave v EU. FOTO: Lionel Bonaventure/Afp
Zapletlo se je pri enakopravnosti spolov
Osrednja tema vrha, ki je vrhunec portugalskega predsedovanja svetu EU, so socialna vprašanja. Potekal je socialni vrh, ki so se ga ob voditeljih EU udeležile še organizacije in sindikati. Razpravljali so o krepitvi socialnih pravic. V pripravi izjave voditeljev vrha se je zapletalo glede vprašanja enakopravnosti spolov, ki ga Madžarska in Poljska vidita kot preveč ideološko temo. Tako je bila v eni od zadnjih različic izjave formulacija, da se bodo »dejavno trdili zmanjšanje razlik med spoloma glede zaposlenosti«. A namesto spodbujanja enakosti spolov naj bi spodbujali le enakost posameznikov.
Cilj vrha je bil bolj konkretizirati cilje, ki izhajajo iz evropskega socialnega stebra. Voditelji v času okrevanja Evrope po pandemiji vidijo kot prednostne »ustvarjanje delovnih mest, ne pa zaščito obstoječih, in izboljšanje njihove kakovosti, pri tem pa bodo ključno vlogo imela mala in srednja podjetja«. Steber socialnih pravic, ki je bil postavljen na vrhu v Göteborgu leta novembra 2017, je ostal bolj črka na papirju. Ali bo po Portu precej drugače, se bo še pokazalo. V EU je eno od kočljivih vprašanj direktiva o minimalni plači, ki naj bi povsod v EU delavcu zagotavljala dostojno plačilo.
Znotraj EU so globoke razlike tako v plačah kot v socialnih pravicah. »Najboljša socialna politika je politika ustvarjanja novih, dobro plačanih delovnih mest. Za takšno socialno politiko potrebujemo šolski sistem, ki mlade nauči ne samo veliko znanja, ampak predvsem, kako se to znanje, ki ga je danes na voljo zelo veliko, pravilno izbira in inovativno uporablja,« je ob prihodu na socialni vrh povedal predsednik vlade Janez Janša. V njegovih očeh je središče dobre socialne politike vedno tudi družina in ustvarjanje ugodnega okolja za družine.
