Tiskane izdaje
Berlin – Ameriška finančna vojna proti stari celini, strožja merila kakor za anglosaški svet, spodkopavanje stabilnosti evra. Takšni so bili najbolj drastični odzivi nemških politikov na odločitev ameriške bonitetne hiše Standard & Poor's, da zniža oceno Franciji in drugim državam evrskega območja.
Politični napadi na bonitetne hiše so po izbruhu dolžniške krize že kakor mantra. Argument, ki je vedno v rabi kritikov, je, da so agencije pred finančno krizo visoko ocenjevale ničvredne papirje in v precejšnji meri pripomogle k nastanku katastrofe. Ker ima oligopol treh velikank z Wall Streeta orjaški vpliv, je bilo spet slišati pozive k ustanovitvi neodvisne evropske agencije. To bi po besedah vodje nemške diplomacije Guida Westerwelleja preprečilo uveljavljanje političnih in gospodarskih interesov v škodo evra in Evrope.
Ali bi bila evropska agencija verodostojna in bi se lahko upirala pritiskom politike, naj, denimo, raje olepša položaj, kakor da s svojimi neodvisnimi ocenami še poglablja krizo, je povsem negotovo. Kakor koli že, nemški vladajoči krščanski demokrati (CDU) resno razmišljajo, da bi omejili posledice zniževanja bonitete. Po sedanji strogi ureditvi namreč lahko banke in zavarovalnice v številnih primerih kupujejo le obveznice z najvišjo oceno. Tako se po pojasnilih kanclerke Angele Merkel učinek znižanje bonitete samo še okrepi.
Kot valutna vojna
V ocenah položaja so bili najbolj ostri politiki vladajočih strank iz druge vrste. Dolgoletni evropski poslanec iz vrst CDU Elmar Brok je v pogovoru za Welt izjavil, da je znižanje skoraj kot valutna vojna. »Znižanje bonitete je načrtni napad ameriške agencije na Evropo,« je prepričan Brok. V ozadju da so močne sile v ZDA, še zlasti iz finančne industrije, ki želijo uveljaviti anglosaške interese proti Evropi. Ker bonitetne hiše ne dobivajo denarja od držav, marveč od finančne industrije, sprejemajo ocene v skladu z njenimi željami in interesi (zaslužkom).
Kritiki opozarjajo, da ni nobenega razloga, da so znižali oceno Italije, ki je dobila novega predsednika vlade in izvaja ključne reforme. Predsednik Inštituta nemškega gospodarstva iz Kölna Michael Hüther je povedal, da sicer ni privrženec teorij zarote, a »utemeljevanje znižanj ocen s kratkoročnimi konjunkturnimi gibanji je neprepričljivo«. Naloga agencij da je ocenjevanje verjetnosti bankrota. Sploh bi bila opozorila smotrna kvečjemu v preteklosti, ko se države z evrom še niso lotile sanacije proračunov in povezovanja na fiskalnem področju.
Še šibkejša Francija
Najbolj boleče je za Francijo, ki je pri S&P prvič po letu 1975 ostala brez prestižnega trojnega A. Najvišjo oceno ima še pri Fitchu, Moody's bo v prvem četrtletju še preverjal stabilnost njenega AAA. Znižanje bi utegnilo imeti kočljive posledice za predsednika Nicolasa Sarkozyja, ki je sredi volilne bitke in že tako zaostaja za socialističnim protikandidatom Françoisom Hollandom. Pred včerajšnjim obiskom v Španiji je Sarkozy za tamkajšnji dnevnik ABC izrazil upanje, da odločitev S&P ne bo povzročila novih težav v območju evra.
Po drugi strani nižja bonitetna ocena Pariza še krepi neravnotežje na ključni evropski osi Nemčija-Francija. Tako se postavlja vprašanje, v kolikšni meri bo javnofinančno oslabljena Francija še kos trdni Nemčije. V pariškem Mondu so nemudoma ocenili, da bo Pariz v prihodnjih pogajanjih z Berlinom bolj šibak. Francija sicer napoveduje odločne reforme po nemškem zgledu. Samo Nemčijo je bonitetna hiša opisala s hvalospevi o konkurenčnem gospodarstvu in uspehih vlade na področju proračunske politike.
Ker sta brez AAA ostali dve državi (ob Franciji še Avstrija), ne more biti izključeno, da se bodo prej ali slej pojavili zapleti pri bonitetni oceni in posledično financiranju rešilnega sklada EFSF. Uradni Berlin je prepričan, da bi bili kakršni koli ukrepi odveč, saj da je obseg zadosten za financiranje njegovih nalog. Oceno S&P, češ, Evropa je preveč osredotočena na zmanjševanje dolgov in manj na neravnotežja znotraj območja evra, so označili za napačno. Finančni minister Wolfgang Schäuble je prepričan, da S&P ni najbolje razumel, kaj vse je bilo v Evropi že sprejeto.
Sramota za Avstrijo
Tudi v Avstriji so bili odzivi na prvo znižanje bonitete ostri. Predsednik avstrijske centralne banke Ewald Nowotny je na televiziji govoril o politični akciji, s katero je bila vsa Evropa degradirana z enim udarcem. S&P je v njegovih očeh bolj agresivna in politična kakor njeni tekmici. Kljub temu je ocena potrdila, da avstrijske banke, ki so izrazito izpostavljene visokemu tveganju na evropskem vzhodu in tudi v Italiji, niso edina težava slovenske severne sosede pri spoprijemanju s krizo.
Vlada na Dunaju namreč ni bila posebno prepričljiva pri urejanju javnih financ in sprejemanju zavore zadolževanja, četudi je javni dolg razmeroma nizek in pod povprečjem območja evra. Sam kancler Werner Faymann je odkril novo definicijo neodvisnosti: »Manj ko imaš dolgov in manj ko potrebuješ denarja, bolj si neodvisen.« Na Dunaju poudarjajo, da nimajo druge poti, kakor da uredijo javne finance in do leta 2016 izravnajo proračun. Po pozitivnih ocenah drugih dveh agencij v prejšnjih mesecih, je odločitev S&P kot blamaža za Faymannovo vlado.
