Bostonski bombaš: Ne podcenjuj upornika z razlogom!

Zadnja številka revije Rolling Stone je dvignila precej prahu. Splet je preplavilo na tisoče jeznih, užaljenih tvitov, mnogi­ bralci revije grozijo z odpovedjo naročnine, zvezdniki, kot je glasbenica Pink ali skupina­ Dropkick Murphy, reviji očitajo neokusnost in neumnost. Za kaj gre? Na naslovnici revije­ se je znašel Džohar Carnajev, eden od bombašev bostonskega maratona 15. aprila letos.

Osnovni očitek jeznih bralcev ali budnih tviterašev je, da revija terorista, ki je z bratom povzročil smrt treh ljudi in ranil stotine, povzdiguje na raven rock zvezde – spominjal naj bi na Jima Morrisona, ki je na naslovnici iste revije pristal pred nekaj desetletji –, kar naj bi bilo žaljivo in neprimerno, predvsem zaradi žrtev bostonskega ­napada.

»Simpatiziramo z vsemi žrtvami bombardiranja na bostonskem maratonu, v mislih smo vselej z njimi in njihovimi družinami. Naslovna zgodba, ki jo objavljamo ta teden, sodi v tradicijo novinarstva in zvestobe Rolling Stona resni in premišljeni obravnavi najbolj pomembnih političnih in kulturnih problemov današnjega časa,« svojo odločitev utemeljuje uredništvo. In dodaja: »Zaradi dejstva, da je Džohar Carnajev mlad, iste starosti kot mnogi naši bralci, je za nas toliko bolj pomembno raziskati kompleksnost tega problema in pridobiti bolj popolno sliko o tem, kako se zgodijo takšne tragedije.«

Geneza zločina

Novinarka Janet Reitman poskuša v tekstu odgovoriti prav na to vprašanje. Prispevek je oblikovala na podlagi večmesečnega raziskovanja, predvsem prek pogovorov z Džoharjevimi prijatelji, učitelji, denimo njegovim trenerjem, učiteljem rokoborbe Petrom Payackom, znanci v Bostonu. Spregovorila je s sosedi družine Carnajev, s strokovnjaki FBI za behavioristično analizo zločincev, odvetniki ipd.

In rezultat? Dolg članek na vprašanje, kako se iz človeka porodi terorist, ne da dokončnega odgovora. Uspešno pa izriše Džoharjevo življenjsko zgodbo. Družina Cernajev, čečenskega izvora, ki živi v Kirgiziji, hoče boljše življenje najti v ZDA. Tam se vsaj na videz relativno dobro integrirajo. Še posebej Džohar velja za normalnega, talentiranega atleta, pravzaprav navadnega najstnika, ki občasno rad kadi marihuano.

Bratov zgled

To, da se je relativno povprečen mladostnik, ki ga prijatelji in učitelji opisujejo kot prijetnega, simpatičnega, povsem priljudnega, spremenil v teroristično pošast, kot temu rečejo v reviji, pripisujejo predvsem vplivu starejšega brata Tamerlana. Med starši vseskozi protežirani starejši sin se v ZDA ni najbolje znašel. Kot najstnik je bil precej osamljen in izoliran. Imel je glasbene ambicije in se zanimal za boks, a se ni nobenega od svojih zanimanj lotil resno. K islamu naj bi se obrnil na mamino pobudo. Začel je študirati Koran in v svoji veri postajal vse bolj ekstremističen.

Brat je dobil pomembno vlogo v Džoharjevem življenju, ko sta starša po medsebojnih sporih odpotovala v Rusijo. To je vplivalo na gmotni položaj Džoharja, ki je le stežka študiral in se za študij tudi zadolžil. Usoda njegovih sester ostaja relativno neznana.

Slab eksistenčni položaj, pomanjkanje stabilnosti in ameriška politika do priseljencev – kot poudari eden od sogovornikov – so pripomogli k temu, da je Džohar padel pod močan bratov vpliv. O njegovi naraščajoči razrvanosti pričajo številni tviti, ki se v odločenosti, ekstremističnosti stopnjujejo, bolj ko se bliža datum napada. V enem od teh je zapisal: »Ne podcenjuj upornika z razlogom!«

Razlog za razburjanje

S stališča obravnave problema Rolling Stonu ne gre očitati veliko. Avtorica članka prepričljivo osvetli življenje mladeniča, ki je postal terorist in pri katerem se nenehno zastavlja prav vprašanje, kako je lahko tako priljuden, talentiran fant prestopil na drugo stran. Poanta njenega teksta je verjetno predvsem v tem, da pri vprašanju terorizma, terorističnih osebnosti ni enostavnih odgovorov, čeprav bi nekateri to tako radi videli.

Primer Carnajeva seveda ni prvi, ko so kontroverzne osebnosti na naslovnici izpostavljenih revij spodbudile odpor in zgražanje. V podobni situaciji, na udaru kritik, se je, denimo, revija Rolling Stone znašla večkrat, denimo leta 1970, ko je na naslovnici objavila sliko Charlesa Mansona, ki aludira na podobo Jezusa. Dvoumnost naslovnice poudarja napoved članka: »Neverjetna zgodba najbolj nevarnega človeka na svetu.«

Politični zbodljaji

Gledano za nazaj, je revija Time sprejela kontroverzno odločitev, ko je leta 1938 izbrala Hitlerja za moškega tega leta. Od politično spornih naslovnic je nazadnje najbolj odmevala New Yorkerjeva, na kateri je karikaturist Barry Blitt Baracka Obamo, tedaj še kandidata za predsednika ZDA, in njegovo ženo upodobil kot muslimanska terorista.