Tiskane izdaje
Bruselj − Predsednica slovenske vlade Alenka Bratušek je ob prihodu v bruseljsko palačo Justus Lipsius izjavila, da je vesela, ker je na vrh EU lahko prišla z olajšanjem. Prvič nima predvidenih dvostranskih sestankov o težavah slovenskih bank, je dejala.
Na večerji s kolegi bo »z veseljem delila probleme«, ki jih čakajo prihodnje leto, ko bodo morali (v okviru vzpostavitve centralnega bančnega nadzora) izpeljati stresne teste velikih bank. Premierka pričakuje, da bodo na vrhu EU postavili piko na i pri vzpostavljanju bančne unije.
Vrh EU se je sicer začel z nastopom predsednika evropskega parlamenta Martina Schulza. Nato se bodo posvetili evropski obrambni politiki. Nagovoril jih bo generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen. Predvidoma bo kritičen glede naglega zmanjševanja izdatkov za obrambo v evropskih članicah zavezništva. Pod sloganom »obramba ima težo« se bodo voditelji zavzeli za več sodelovanja na obrambnem področju.
V predlogu sklepov opozarjajo, da krčenje proračunov za obrambo omejuje razvoj, razmeščanje in vzdrževanje vojaških zmogljivosti. Poleg tega da razdeljeni obrambni trgi ogrožajo ohranjanje in konkurenčnost evropske obrambne in varnostne industrije. Konkretno se, denimo, nameravajo zavezati k razvoju sistem brezpilotnih letal in kibernetske obrambe.
Zaradi čedalje več intervencij v tujini, predvsem v Afriki, Francija zahteva oblikovanje posebne evropske blagajne, iz katere bi se financirale takšne operacije. Britanski premier David Cameron je ob prihodu na vrh opozoril, da ne bi bilo pravilno, če bi EU imela lastne vojaške zmogljivosti. V njegovih očeh zadošča že sodelovanje med državami.
Na vrhu se bodo sicer še lotili postavljanje bančne unije, ki je z nočnimi sklepi finančnih ministrov EU o oblikovanju mehanizma in sklada za reševanje bank, bolj ali manj pod streho. Na gospodarskem področju se bo nadaljevalo vzpostavljanju sistema, ki bo od članica zahteval posebne sporazume s komisijo o strukturnih reformam.
V zameno bodo »pridne učenke« imele na razpolago poseben solidarnostni mehanizem, poceni posojila. To po navedbah virov pri EU ne bi smelo biti razumljeno kot nova prisila. Članice morajo po njihovem mnenju prizadevanja za reforme ponotranjiti in obravnavati kot lastni interes.
