Tiskane izdaje
Lord Brian Leveson, predsednik komisije, ki je preiskovala ozadje etičnih kršitev v britanskih medijih, se je v obsežnem poročilu, v katerem je predstavil končno analizo odnosa novinarjev s politiko, policijo in javnostjo, zavzel za zakonsko ureditev nadzora nad časopisi.
Poglabljanje razlik med privrženci in nasprotniki ostrejšega nadzora nad mediji je v zadnjih dneh razdelilo britansko javnost in politiko. David Cameron in njegov namestnik Nick Clegg sta vsebino poročila pred poslanci danes komentirala v ločenih izjavah, potem ko se vodji koalicijskih strank nista uspela dogovoriti o skupnem stališču glede predlogov neodvisne komisije. Še zlasti glede pobude za ostrešji nadzor nad mediji, potem ko je bilo že pred uradno objavo jasno, da predsednik vlade ne podpira omejevanja tiska s strani države.
Predsednik komisije, ki je preiskovala ozadje etičnih kršitev v britanskih medijih, je v obsežnem, dva tisoč strani dolgem poročilu, predstavil analizo problematičnega odnosa tiska s politiko, policijo in javnostjo, ki so v preteklih dveh letih zaznamovali primeri nezakonitega in neupravičenaga prisluškovanja ter vdiranja v zasebnost nekaterih medijsko izpostavljenih državljanov. Končno poročilo preiskave, ki ga je danes predstavil lord Brian Leveson, oblasti poziva k vzpostavitvi zakonske ureditve medijskega nadzora, ki bi javnosti zagotovila, da se resne zlorabe moči časopisov, ki so britansko novinarstvo zaznamovale v preteklih dveh letih, nikoli ne bodo ponovile. Nova zakonodaja, je poudaril dolgoletni sodnik, bi potrdila obstoj novega neodvisnega sistema samoregulacije in vladi naložila zakonsko dolžnost ščitenja svobode tiska, v nobenem primeru pa te svobode ne bi ogrozila. Učinkovit in neodvisen regulativni organ, v katerem po Levesonovem prepričanju ne bi smel sedeti noben politik ali urednik, bi mediji vzpostavili sami.
Med predstavitvijo povzetka obsežnega poročila je Leveson poudaril, da so se predstavniki tiskanih medijev v nekaterih najbolj odmevnih primerih kršitev obnašali, kot da etični kodeks, ki so ga sami napisali, ne obstaja. Integriteta policije, ki se je znašla v središču preiskave, ni bila ogrožena, čeprav so bili po mnenju sodnika primeri njenih odnosov z mediji, podobno kot pri politikih, pretesni. Lord Leveson je v poročilu ovrgel sume, da je vladajoča konservativna stranka v zameno za pozitivno poročanje sklenila kakršen koli dogovor z družbo News International, lastnico ukinjenega tabloida News of The World, kjer se je večina kršitev zgodila.
Razkol v koaliciji
Premier Cameron je med popoldanskim zasedanjem parlamenta podprl večino Levesonovih predlogov po upoštevanju etičnih standardov, a opozoril pred vmešavanjem države v področje tiskanih medijev. Pri tem je izrazil skrb, da bi politiki zdaj ali v prihodnosti zakonodajno podlago izkoristili za izvrševanje pritiska na časopise in s tem ogrozili njihovo svobodo. Cameron je napovedal takojšnji začetek medstrankarskih pogovorov, na katerih se bo iskala dokončna rešitev tega vprašanja.
Nick Clegg in vodja opozicije Ed Miliband sta se zavezala, da bosta upoštevala in podprla predloge lorda Levesona, ki bi preprečili ponovitev zlorab in etičnih kršitev, ki so bile povod za sprožitev parlamentarne preiskave. Prepričana, da se je koncept samoregulacije izkazal kot neučinkovit, sta s podporo lastnih strank in nekaj deset konservativnih poslancev že pred uradno objavo poročila vztrajala pri uveljavitvi vseh Levesonovih predlogov, tudi zakonske regulacije tiska.
Uredništva časopisov so pobudo v preteklih dneh pospremila z ostrim nasprotovanjem in namesto nje predlagala kompromis v obliki vzpostavitve sistema robustnejše samoregulacije, ki pa bi ne bil podprt z zakonom in ne bi ogrožal svobode tiska. Guardian je v prvem odzivu po objavi vsebine poročila zapisal, da Leveson predlaga zakonsko ureditev, ki je Britanija ne pozna že od 17. stoletja. 100 dni javnih zaslišanj, ki so potekala v okviru Levesonove preiskave, so potrdila nujnost nekaterih sprememb, a ne za ceno, ki jo postavljata opozicija in del vlade, so pred objavo svarili komentatorji in predstavniki največjih in najvplivnejših časopisov v državi. Enotno so se zavzeli za vzpostavitev močnejšega samoregulacijskega organa, naslednika sedanje komisije za pritožbe (PCC), ki bi bil pristojen za odpiranje preiskav in določanje denarnih kazni v višini milijona funtov.
