Britanski vojak obtožen zaradi umora na krvavo nedeljo
Obtožnica, ki vojaka bremeni umora in poskusa umora, se nanaša na dogodke iz leta 1972, ko je v severnoirskem Londonderryju umrlo 14 protestnikov.
Odpri galerijo
Kate Nash, ki je 30. januarja 1972 izgubila brata. FOTO: Paul Faith/AFP
Severnoirski tožilci so danes, skoraj pol stoletja po krvavi nedelji v severnoirskem mestu Londonderry, vložili obtožnico proti nekdanjemu vojaku, znanem le po vzdevku Vojak F. Obtožen je umora dveh oseb in poskusa umora še štirih.
Tožilstvo proti 18 drugim osumljenim – 16 nekdanjih vojakov in dva domnevna nekdanja pripadnika Irske republikanske armade (Ira) – ni zbralo dovolj trdnih dokazov, je danes še sporočil predstavnik tožilstva Severne Irske Stephen Herron.
Britanski obrambni minister Gavin Williamson je že sporočil, da bo ministrstvo krilo stroške obrambe obtoženega vojaka. Kot pravi, so dolžni vojakom, ki so pogumno služili in si prizadevali za mir na Severnem Irskem. Ob tem je še napovedal, da si bodo prizadevali za reformo sistema, ko gre za vprašanja, povezana z zapuščino. »Zdajšnji in nekdanji zaposleni ne morejo živeti v nenehnem strahu pred pregonom,« je še dodal.
30. januar 1972 se je v zgodovino zapisal kot krvava nedelja, ko je na ulicah Londonderryja umrlo 13 neoboroženih katoliških demonstrantov (v bolnišnici je pozneje umrla še štirinajsta žrtev). Tistega dne se je iz katoliške četrti Bogside na protestni shod do glavnega trga Guildhall odpravilo več tisoč ljudi. Vojska je dostop do središča mesta blokirala, a se je skupina mlajših protestnikov ločila od skupine in napadla vojaško blokado s kamni. Izbruhnili so nemiri – sprva je vojska protestnike poskušala razgnati s solzivcem, vodnimi topovi in gumijastimi naboji, kmalu pa so odjeknili smrtonosni streli.
V preiskavi britanske vlade, ki je sledila krvavi nedelji, so zaključili, da so bili vojaki nedolžni. Leta 1998 pa je zaradi pritiska javnosti, predvsem svojcev žrtev, takratni premier Tony Blair sprožil novo preiskavo. Vodil jo je lord Savill, ki je po izprašanih 900 pričah in več kot 2500 izjavah zaključil, da žrtve niso ogrožale vojakov in da so ti izgubili nadzor nad seboj. Sledila je policijska preiskava, novembra 2016 so svoje izsledke predali tožilstvu. Policisti so identificirali 20 osumljencev.
Krvava nedelja je sicer vodila v še večje nasilje – na dan pogreba žrtev je do tal pogorelo britansko veleposlaništvo v Dublinu, v Londonu in drugod so odjeknile eksplozije.
Nasilni konflikt med privrženci enotne Irske, med katerimi so bili večinoma katoličani, in privrženci Velike Britanije, kjer so bili predvsem protestanti, se je končal leta 1998 s podpisom velikonočnega sporazuma. Do premirja med britansko vlado in Iro je umrlo več kot 3500 ljudi.
Tožilstvo proti 18 drugim osumljenim – 16 nekdanjih vojakov in dva domnevna nekdanja pripadnika Irske republikanske armade (Ira) – ni zbralo dovolj trdnih dokazov, je danes še sporočil predstavnik tožilstva Severne Irske Stephen Herron.
Britanski obrambni minister Gavin Williamson je že sporočil, da bo ministrstvo krilo stroške obrambe obtoženega vojaka. Kot pravi, so dolžni vojakom, ki so pogumno služili in si prizadevali za mir na Severnem Irskem. Ob tem je še napovedal, da si bodo prizadevali za reformo sistema, ko gre za vprašanja, povezana z zapuščino. »Zdajšnji in nekdanji zaposleni ne morejo živeti v nenehnem strahu pred pregonom,« je še dodal.
30. januar 1972 se je v zgodovino zapisal kot krvava nedelja, ko je na ulicah Londonderryja umrlo 13 neoboroženih katoliških demonstrantov (v bolnišnici je pozneje umrla še štirinajsta žrtev). Tistega dne se je iz katoliške četrti Bogside na protestni shod do glavnega trga Guildhall odpravilo več tisoč ljudi. Vojska je dostop do središča mesta blokirala, a se je skupina mlajših protestnikov ločila od skupine in napadla vojaško blokado s kamni. Izbruhnili so nemiri – sprva je vojska protestnike poskušala razgnati s solzivcem, vodnimi topovi in gumijastimi naboji, kmalu pa so odjeknili smrtonosni streli.
V preiskavi britanske vlade, ki je sledila krvavi nedelji, so zaključili, da so bili vojaki nedolžni. Leta 1998 pa je zaradi pritiska javnosti, predvsem svojcev žrtev, takratni premier Tony Blair sprožil novo preiskavo. Vodil jo je lord Savill, ki je po izprašanih 900 pričah in več kot 2500 izjavah zaključil, da žrtve niso ogrožale vojakov in da so ti izgubili nadzor nad seboj. Sledila je policijska preiskava, novembra 2016 so svoje izsledke predali tožilstvu. Policisti so identificirali 20 osumljencev.
Krvava nedelja je sicer vodila v še večje nasilje – na dan pogreba žrtev je do tal pogorelo britansko veleposlaništvo v Dublinu, v Londonu in drugod so odjeknile eksplozije.
Nasilni konflikt med privrženci enotne Irske, med katerimi so bili večinoma katoličani, in privrženci Velike Britanije, kjer so bili predvsem protestanti, se je končal leta 1998 s podpisom velikonočnega sporazuma. Do premirja med britansko vlado in Iro je umrlo več kot 3500 ljudi.
