Bruseljska malha bo še bolj polna

Bruselj – »Petindevetdeset odstotkov za Evropo, pet odstotkov za Bruselj,« je razrez proračuna EU za prihodnje leto utemeljeval pristojni komisar Janusz Lewandowski. S takšno argumentacijo je poskušal odgovoriti na kritike o razsipni evropski administraciji, ki da pri sebi noče zategovati pasu.

Zgolj številke, ki jih je v sredo predstavil predsednik evropske komisije José Manuel Barroso in nato še proračunski komisar Lewandowski, so dovolj za nezadovoljstvo držav, ki v bruseljsko blagajno nakažejo največ. Plačila iz proračuna bo Evropska unija za prihodnje leto povečala za 6,8 odstotka na skoraj 138 milijard evrov. EU bo Evropejce povprečno stala 75 centov na dan. Letošnje povišanje je v primerjavi z lani, po napetih pogajanjih z državami, na koncu znašalo le 0,2 odstotka.

Evropska komisija zvišanje upravičuje s plačili, ki konec sedemletnega proračunskega obdobja pridejo na vrsto na podlagi obveznosti iz prejšnjih let. Največje zviševanje izdatkov, za sedemnajst odstotkov, je namenjeno večji konkurenčnosti. To je Lewandowski povezal s spopadanjem s samimi vzroki za dolžniško krizo. Več denarja naj bi bilo namenjenega za kohezijske projekte (pomoč manj razvitim). Sami stroški evropske administracije naj bi se povišali za 2,8 odstotka. Eden od razlogov, ki jih je omenjal komisar, je zaposlovanje uradnikov iz Hrvaške, ki bo prihodnje leto postala 28. članica.

Komisija rada govori o naložbah v zagotavljanje gospodarske rasti in prihodnosti Evrope. »Proračuni članic in proračun EU sta dve strani medalje. Medtem ko morajo države sprejemati boleče, a nujne reze, se evropski proračun osredotoča na naložbe in deluje kot protikrizni sveženj,« je povedal Lewandowski. A želje bodo težko uresničljive. Več držav neto plačnic, z Nemčijo in evroskeptično Britanijo na čelu, med varčevanjem namreč pričakuje večjo pazljivost pri izdatkih iz evropske blagajne. Zato predloge Bruslja zavračajo.

Proračun za prihodnje leto je še posebno kočljiv, ker bi utegnil postati nekakšno vodilo priprave prihodnjega proračunskega okvira za obdobje 2014–2020. Tu se prava politična bitka še ni začela, čeprav se že nakazujejo glavna nesoglasja. Države plačnice zavračajo predlog komisije, po katerem bi obveznosti iz sedemletnega proračuna znašale 1025 milijard evrov ali 1,05 odstotka bruto nacionalnega dohodka (BND). To je za dvajsetino več od dovoljene enoodstotne meje. Ker naj bi bilo še kar nekaj izdatkov zunaj finančnega okvira, bi se obveznosti utegnile povečati na 1,11 odstotka BND.

Poleg tega postaja še posebno očitna fronta med »bogatimi« in »revnimi«. Dvanajst članic, med njimi je Slovenija, s spodnje polovice lestvice razvitosti (poimenovale so se prijateljice kohezije) je objavilo sporočilo, v katerem so kohezijske predloge komisije označile za absolutni minimum. V njem so sredstva za pomoč manj razvitim zamrznjena na raven iz leta 2013. Skupina pričakuje, da bodo strogo obravnavane vse politike, vključno s kmetijstvom. Rezanje subvencij kmetom bi bilo po drugi strani nesprejemljivo za države, kakršna je Francija.